Otroci spuščali, gasilci lovili (FOTO)
Če se ptički niso poženili na dan sv. Vincencija (22. januarja) in sv. Valentina (14. februarja), so dobili (zadnjo) možnost, popravni izpit na sv. Gregorja, 12. marca. Sv. Gregor sicer ne goduje več na ta dan, ampak po novem 3. septembra, navada pa je ostala. Sv. Gregor je bil in ostal za ljudstvo znanilec pomladi. Tudi v Stični, kjer so ob gregorjevem pripravili posebno delavnico, ki jo je vodila muzejska kustosinja pedagoginja Dijana Costa.
»Osebno se gregorjevega najbolj spominjam kot praznika, ko se ženijo ptički. Spominjam se ga kot nekakšnega uvoda v pomlad, ki je bila in je še moj najljubši letni čas. Čeprav gregorčkov sama v otroštvu nisem izdelovala ali spuščala, mi je ta tradicija v povezavi s pozdravljanjem daljšajočih se dni in pomladi zelo pri srcu,« je povedala naša sogovornica, ki je pripravila zanimivo delavnico.
Naravni materiali
»Letos je bil fokus na naravnih materialih. Zato smo otrokom in staršem pripravili že narezane veje in vrv, pokazali smo jim vozel, nakar so s skupnimi močmi ustvarili splave. V drugem delu so ustvarjali kartonaste hiške ter jih popisali, pobarvali, okrasili in pritrdili na splav. V tretjem delu pa so iz papirja s tehniko origami izdelali ptičke in še te pritrdili na svoje ladjice. Delavnica je trajala dve uri in pol,« nam pove Dijana Costa, ki je otroke zbrala v pedagoški sobi Muzeja krščanstva na Slovenskem. Pri vsem skupaj je šlo za sodelovanje otrok in staršev.
Nekateri starejši (nad 9 let) pa so vse sami izdelali, brez pomoči staršev. Delavnice se jih je udeležilo 24. Ideja se je porodila lani. V muzeju so se želeli bolj približati družinam z majhnimi otroki in jih pripeljati v muzej, da se z njim seznanijo in da bodo še kdaj prišli, morda na razstave ali katere druge delavnice. Ker teče v bližini Stiški potok, je bil to odličen povod za organizacijo gregorjevega. V Stični sicer ta praznik nima zares tradicije. Starejši domačini se spominjajo, da so kot mladi skakali čez potok in izdelovali lesene barčice ter jih vse leto spuščali po potoku in da so se igrali ob vodi.
Prihodnje leto bomo dogodek ponovili.
Stopili so skupaj
»Od muzeja smo se skupaj sprehodili do označenega mesta ob Stiškem potoku. Zbralo se nas je okoli 50, morda tudi več, saj niti nismo utegnili šteti. Prišle so družine iz Stične, Šentvida, z Muljave, iz Višnje Gore, Grosupljega, tudi Ljubljane. Najbolj zanimivo je bilo navdušenje otrok, ko so opazovali svojo ladjico v vodi, ali ji bo uspelo čez vrtince in ali bo šla mimo ovire. Na koncu označene trase je stal v vodi gasilec iz PGD Stična in lovil ladjice. Podajal jih je otrokom, ti so seveda tekli nazaj na začetek in jih še večkrat spustili. Med nekaterimi se je vnelo tekmovanje, čigava bo hitrejša, in podobno. Seveda je bilo tudi nekaj brodolomov, saj gre na koncu koncev za nereguliran potok, kjer so v vodi še vrtinci in kakšne naravne ovire,« pojasni Costova.
Številni so z zanimanjem spremljali dogajanje. Družine in domačini so bili navdušeni nad prireditvijo in so izrazili željo, da jo izvajajo tudi v prihodnje. »Prihodnje leto bomo dogodek ponovili. Morda bomo pripravili več terminov delavnic izdelovanja ladjic, saj je bilo letos zanimanje zelo veliko, mest pa ni bilo dovolj za vse. Morda bomo izdelali več različnih ladjic, take, ki jih bomo darovali vodi, in take, ki bodo za tekmovanje,« je povedala in se čisto za konec še zahvalila. Kot je izpostavila, so svoje k prazniku v Stični dodali PGD Stična, Klemen Plešnik, Cistercijanska opatija Stična, Upravna enota Grosuplje in Albina Skubic.
