LJUBLJANA – Novinarski združenji ob razkritju, da je odgovorna urednica Večera Katja Šeruga pred 16 leti za nekemu društvu naklonjeni članek prejela plačilo, opozarjata na obvezno ločevanje novinarskih in oglasnih besedil. Nedopustna sta v novinarstvu tudi korupcija in politično oglaševanje, na sporne prakse pa je treba opozarjati, menijo.
Dnevnik je te dni poročal, da je sedanja odgovorna urednica Večera Katja Šeruga leta 1997, ko je bila še študentka, za Večer napisala članek, za katerega ji je društvo Jasa plačalo 7000 tolarjev. Dve leti kasneje je Večer objavil članek, v katerem je Šerugova poročala o knjigi, ki jo je izdalo omenjeno društvo. Od društva je zahtevala plačilo za članek, piše Dnevnik, a so jo zavrnili, saj je hotela previsok znesek. Nanje je Šerugova naslovila tudi zapis z zahtevo za izplačilo honorarja, njegovo vsebino pa je Dnevnik objavil.
Razsežnosti zgodbe ni takoj dojela
Šerugova na vprašanje, ali je kadar koli prejela denarno plačilo kot »protiuslugo« za objavo tega novinarskega prispevka, ni eksplicitno odgovorila. Zatrdila je, da od društva Jasa ni nikoli eksplicitno zahtevala honorarja. Glede dopisa je povedala, da so ji vsebino sugerirali v društvu. Razsežnosti zgodbe pa zaradi neizkušenosti ni takoj dojela. Prav tako je bila zgodba najmanj skrajno čudna in služi nekim drugim namenom, ki jih ni prepoznala takoj, je pojasnjevala.
Aktiv Večerovih novinarjev tedanje ravnanje Šerugove ocenjuje kot neodgovorno in nedopustno. Verjamejo pa njenim zagotovilom, da je bila to njena prva in zadnja tovrstna napaka. Priznanje odgovorne urednice, da je v opisanem primeru ravnala sporno, sprejemajo kot potrditev, da na njeni nadaljnji profesionalni poti ni bilo prostora za neprimerne novinarske prakse. Šerugove tudi ne poznajo po enkratnem dogodku iz leta 1999, ampak po njeni novinarski predanosti in delavnosti ter po etičnih merilih, ki jih je zgradila skozi profesionalno novinarsko kariero, so sporočili iz aktiva.
Prevara bralca
Jasne zahteve novinarskih kodeksov, da je treba oglasna sporočila strogo ločiti od preostalega besedila, se slovenski mediji, posebej lokalni in elektronski, velikokrat ne držijo, kar pa je s stališča bralca gledano prevara, je ocenil predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Tino Mamić. Še večja prevara se mu zdi, ko novinar mejo prestopi po tihem, prikrito in v svoj članek vnaša oglasne prvine. Žalostno se mu zdi, da to delajo celo mediji, ki jih plačujemo davkoplačevalci, torej nacionalna radiotelevizija, pravi Mamić.
Mamić kot velik problem koruptivnosti v novinarskih vrstah izpostavlja prikrito politično oglaševanje, ki da ga načrtno gojijo mnogi slovenski novinarji. »Če je novinar navijač ene politične opcije, je to še bolj pokvarjeno kot oglaševalsko navijanje. In naj ne bo dvoma, slovensko novinarsko navijaštvo ima v veliki večini levičarski predznak,« je prepričan. |
