PRENOS V NACIONALNO ZAKONODAJO

Opomini iz Bruslja dežujejo: s tem vse zamuja Slovenija

Evropska komisija je za nekatere spisala že druge opomine.
Fotografija: Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. FOTO: Ritzau Scanpix, Denmark, Reuters
Odpri galerijo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. FOTO: Ritzau Scanpix, Denmark, Reuters

Evropska komisija je danes Sloveniji poslala več drugih opominov, ker v nacionalno zakonodajo ni ustrezno prenesla evropskih zakonodajnih rešitev. Opomini se nanašajo na področja, kot so energetska učinkovitost stavb, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, zaščita živali, odprti podatki in zaščita avtorskih pravic, so sporočili iz Bruslja.

Za nekatere stvari se je rok iztekel marca 2020

Komisija je tako Slovenijo, Madžarsko, Irsko in Litvo pozvala, naj v svoje nacionalne pravne rede prenesejo direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Spremembe prvotne direktive, ki so bile sprejete leta 2018, so med drugim v zakonodajni okvir vnesle minimalne zahteve za energetsko učinkovitost stavb, polnilne točke za električna vozila in nova pravila za nadzor sistemov ogrevanja in hlajenja.

Rok za prenos se je iztekel 10. marca 2020, prvi opomin pa so četverici držav poslali dva meseca pozneje. Na podlagi proučitve notifikacij držav o prenosu pravil v nacionalno zakonodajo so v Bruslju ugotovili, da direktiva še vedno ni ustrezno prenesena.

Slovenijo, Hrvaško, Estonijo, Italijo in Portugalsko so medtem v Bruslju z drugim opominom pozvali, naj sprejmejo nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki v skladu s pravili EU. Komisija je namreč ocenila, da obstoječi programi ne ustrezajo v celoti direktivi o vzpostavitvi okvira za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Direktiva od članic EU med drugim zahteva oblikovanje in izvajanje nacionalnih programov za ravnanje z vsemi vrstami izrabljenega jedrskega goriva in radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo na njihovih ozemljih, od trenutka, ko nastanejo, do njihovega skladiščenja.

Prvi opomin dobili lanskega septembra

Slovenijo in Romunijo je medtem komisija z drugim opominom vnovič pozvala, naj ji sporočita, kako sta v nacionalni pravni red prenesli direktivo o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Rok za prenos direktive iz leta 2019 se je iztekel sredi julija 2021, prvi opomin pa so iz Bruslja državama poslali konec lanskega septembra.

Direktiva naj bi olajšala izkoriščanje koristi ogromnih količin podatkov, ki nastajajo v sodobnem gospodarstvu in javnem sektorju. S tem naj bi olajšala podjetniške načrte, pospešila razvoj aplikacij na področjih, kot je mobilnost, povečala preglednost in spodbudila razvoj novih tehnologij, so prepričani v Bruslju.

Precej več držav – poleg Slovenije še Bolgarija, Ciper, Grčija, Irska, Latvija, Poljska, Portugalska, Slovaška in Finska – pa po presoji komisije ni obvestilo komisije o ustreznem prenosu direktive o določitvi pravil glede izvrševanja avtorskih in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov.

Kaj pa avtorske in sorodne pravice na enotnem digitalnem trgu?

Obenem so v Bruslju z drugim opominom Slovenijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Dansko, Grčijo, Francijo, Latvijo, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Finsko in Švedsko opozorili, da komisije niso ustrezno obvestili o prenosu določil precej bolj znane direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Namen obeh direktiv iz leta 2019, predvsem sprejemanje druge je bilo burno in dolgotrajno, je modernizirati ureditev na področju avtorskih pravic, da bi te v današnjem digitalnem svetu v največji mogoči meri koristile tako avtorjem kot potrošnikom in drugim deležnikom. Komisija je prvi opomin državam, ki je niso obvestile o polnem prenosu novih pravil, poslala julija 2021, danes je sledil drugi opomin.

Direktiva iz leta 2009

Samo Slovenija pa je bila deležna drugega opomina, ker po oceni komisije ne sledi ustrezno zahtevam direktive o ohranjanju prostoživečih ptic iz leta 2009, ki od članic med drugim zahteva, da vzpostavijo posebna območja za zaščito divjih ptic, s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti na celini.

Direktiva predvideva tudi morska zavarovana območja za zaščito pomembnih gnezdišč ter območij za prehranjevanje in selitve morskih ptic. Prvi opomin zaradi neustrezne vzpostavitve tovrstnih območij je Slovenija dobila junija 2021, po oceni komisije pa še vedno ni vzpostavila ustrezne tovrstne zaščite za sredozemskega vranjka, zato je danes sledil drugi opomin.

V vseh navedenih primerih imajo Slovenija in druge države dva meseca, da zahteve izpolnijo, sicer lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem EU.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas