FOTORAZGLEDNICA
Od trirazrednice do devetletke
Ko je bila leta 1911 objavljena fotorazglednica Črešnjevca, je v kraju živelo 467 prebivalcev, zdaj jih je 518.
Odpri galerijo
FOTO: Picasa
Razpotegnjeno gručasto središčno naselje leži na nizkem slemenu v severovzhodnem delu Dravinjskih goric, jugovzhodno od občinskega središča Slovenske Bistrice. Jedro Črešnjevca je okrog barokizirane, prvotno romanske župnijske cerkve sv. Mihaela, ki je kot prafara prvič omenjena leta 1252. Prvotno je bila skoraj v celoti zgrajena iz fragmentov antičnih stavb, pozneje (1374.) pa so jo prezidali, tako da so prvotni ostanki vidni le še v severni in južni steni. Ob cerkvi so razpostavljeni številni rimski marmorni kamni, za katere ni pojasnjeno, ali so pripadali rimskemu svetišču ali pa so bili tukaj pokopani ljudje, katerih imena so vklesana v nagrobnike. Ko je bila leta 1911 objavljena fotorazglednica, posneta z jugovzhodne strani, kjer poteka železniška proga Maribor–Zidani Most, odposlana nadučitelju Jakobu Soršaku v Maribor, je v kraju živelo 467 prebivalcev, zdaj pa jih je 518. Pred dobrimi sto leti so se Črešnjevčani ukvarjali predvsem s kmetovanjem, pri čemer se je tradicionalni živinoreji pozneje pridružilo še sadjarstvo.
Ob levem robu fotografije stoji značilna avstro-ogrska šolska zgradba, ki je bila kot trirazrednica zgrajena 1874. in nato 1895. oziroma 1897. razširjena v štiri- in petrazrednico; tej so zaradi naglega naraščanja šoloobveznih otrok leta 1902 dozidali več novih učilnic. Začetki šolstva na Črešnjevcu sicer segajo v leto 1833, ko je pouk uvedel kaplan Cavnik, sedem let pozneje pa so postavili prvo šolsko stavbo, v kateri je 187 učencev poučeval učitelj Jurij Hrašovec. Po letu 1896 so na šoli uvedli slovenščino, ki se je v obdobjih obeh svetovnih vojn morala umakniti nemščini.
»Ko sem leta 1959 kot učiteljica razrednega pouka prišla na Črešnjevec, je bila šola osemrazrednica s šestimi oddelki. Sama zgradba je bila v precej slabem stanju, a smo – tri učiteljice in trije učitelji – to ter zastarelo opremo in pomanjkanje učil nadomestili s pedagoškim entuziazmom. Leta 1976 smo začeli poučevati v novi šolski zgradbi, 1985. so podrli staro šolo in na njenem mestu 1999. postavili telovadnico, leto zatem pa je OŠ Črešnjevec postala devetletka, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 172 učencev,« pravi 82-letna Francka Rajh, ki je na njej poučevala do leta 1992.
FOTO: Picasa
Ob levem robu fotografije stoji značilna avstro-ogrska šolska zgradba, ki je bila kot trirazrednica zgrajena 1874. in nato 1895. oziroma 1897. razširjena v štiri- in petrazrednico; tej so zaradi naglega naraščanja šoloobveznih otrok leta 1902 dozidali več novih učilnic. Začetki šolstva na Črešnjevcu sicer segajo v leto 1833, ko je pouk uvedel kaplan Cavnik, sedem let pozneje pa so postavili prvo šolsko stavbo, v kateri je 187 učencev poučeval učitelj Jurij Hrašovec. Po letu 1896 so na šoli uvedli slovenščino, ki se je v obdobjih obeh svetovnih vojn morala umakniti nemščini.
FOTO: Picasa
»Ko sem leta 1959 kot učiteljica razrednega pouka prišla na Črešnjevec, je bila šola osemrazrednica s šestimi oddelki. Sama zgradba je bila v precej slabem stanju, a smo – tri učiteljice in trije učitelji – to ter zastarelo opremo in pomanjkanje učil nadomestili s pedagoškim entuziazmom. Leta 1976 smo začeli poučevati v novi šolski zgradbi, 1985. so podrli staro šolo in na njenem mestu 1999. postavili telovadnico, leto zatem pa je OŠ Črešnjevec postala devetletka, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 172 učencev,« pravi 82-letna Francka Rajh, ki je na njej poučevala do leta 1992.
