PLANICA – Bloudkova velikanka v Planici, to je tista šanca, kjer je Avstrijec Josef Sepp Bradl leta 1936 kot prvi človek v zgodovini z dilcami rinil prek sto metrov, se je podrla, ko je imel v rokah svetovni rekord v poletih Seppov sodobnik Andreas Goldberger. Danes se na seznamu rekorderjev diči Norvežan Johan Remen Evensen, fant iz Øksnesa, ki je s svojevrstnim načinom študija letalnice v Vikersundu letos sunil rekord iz Planice, kjer je čemel od 1987, ko je 194 metrov skočil poljski električar Pjotr Fijas. V Planici se ne vznemirjajo preveč, kljub temu da so izgubili rekord. Menda so Norvežani za to, da so ga dobili, v posodobitev letalnice vložili okrog deset milijonov dolarjev.
Pri nas pa se po desetletju končno strokovno in s pravo mero pogleda v prihodnost skakalnega športa dela tisto, kar bi se moralo začeti že takoj po tistem, ko se je decembra 2001 podrl doskok. Vili smo roke k nebu in se že pred leti spraševali, le kaj pomaga trud planiških delavcev, ki vsako leto pripravijo velikanko bratov Gorišek tako, kot je ne zna nihče na svetu, če le streljaj stran stoji podrta Bloudkova skakalnica – sramota brez primere. Ko smo leta 2003 še računali v tolarjih, je bilo za vrednost obnove 116 milijonov izbrano podjetje SCT Ljubljana, ki pa je le pospravilo podrtijo in zabetoniralo nekaj nosilcev, potem pa iz Planice odšlo naproti svojim dogodivščinam, ki so podjetje pripeljale tja, kjer je danes.
Popolnoma obnovljena letalnica
Pet let pozneje je takratni minister za šolstvo in šport Milan Zver obljubljal, da bomo prve skoke na obnovljeni Bloudkovi velikanki videli – lani. No, pa je minister Zver odskočil v Bruselj med evroposlance, lani pa na podrti šanci skokov seveda ni bilo. »Tokrat pa ne bo več obljub, tokrat so pred nami dejstva,« je pod vznožjem prve skakalnice, ki jo srečate, ko se pripeljete pod Ponce, povedal Iztok Pergarec, po funkciji sicer vodja letalnice bratov Gorišek, a s številnimi kolegi, ki jim ljubkovalno pravi drekači (za nepoučene: drekač pomeni tistega, ki z lopato ali katerim drugim priročnim orodjem praska po snegu okrog letalnice tako, da daje vtis, kot da nekaj dela), Planičar z veliko dušo in s še večjim srcem. Planiška sramota naj bi bila končno skupaj z nordijskim središčem in s popolnoma obnovljeno letalnico nov športnorekreativni dragulj med gorenjskimi turističnimi biseri.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »To bosta napravi, ki ne bosta primerljivi s konkurenčnimi v tujini, ampak bosta zagotovo boljši skakalnici, kot so druge.«
