Očetu in sinu zgorel dom

Na praznični ponedeljkov večer je bilo nebo še mirno, a kmalu je v Malenskem Vrhu nad Poljanami nad Škofjo Loko začelo pihati. »Zbudil sem se, ker je nekaj pokalo,« nam je povedal upokojenec Bojan Primožič. »Nato sem zavohal dim in skočil iz postelje ter poklical sina Bojana.« Oče in sin sta onemela: ogenj je bil že v strehi 240 let stare družinske hiše. »Kolikor vem, naj bi jo zgradili okoli leta 1780,« je povedal starejši Bojan, ki se je na domačijo priženil.
 

Rešili hlev

Oče in sin sta stekla po hiši, da bi ugotovila, kaj se dogaja. »Pokalo je in se kadilo, pogledal sem skozi okno, streha je bila v ognju,« pove oče Bojan. Ob 4.30 je bil sprožen alarm, pred gasilskima domovoma v Poljanah in Gorenji vasi se je zbralo 38 gasilk in gasilcev, ki so s kar šestimi vozili hiteli v napad proti požarišču.

»Ko smo pripeljali do hiše, je bilo ostrešje že v ognju,« je povedal vodja intervencije Matjaž Rudolf in dodal, da so razvijali cevi in gasili požar, del gasilcev pa je zavarovalo hlev, ki stoji 30 metrov od hiše in v katerem je mukala živina.

Hiša Primožičevih, kjer se po starem reče Pri Bolantinu, je bila ena prvih v vasi. Kot nam je povedal oče Bojan, kmetija sredi vasi ni prav velika, 10 hektarjev. Travniki in pašniki so večinoma v bregu, zato je kmetovanje naporno in zahteva od človeka kar nekaj volje. Kljub temu je vas še kako živa, saj prebivalci vztrajajo na svojem zelenem vršacu, od koder se vidi daleč v dolino. Do Poljan sicer pelje strma, a urejena in asfaltirana cesta.


Kot nam je povedal Rudolf, je bila hiša grajena po starem. Kar pomeni, da ni imela denimo betonske plošče, ampak so nadstropje nosili stropniki: »Vmes pa so dali za izolacijo pesek, žagovino, kar so pač imeli pri roki.« Povejmo, da je ta starodavni način gradnje zelo kakovosten, saj je zdržal stoletja. Ker pa je bila hiša suha, je seveda v trenutku močno zagorelo. Vaščani so ob klicu na pomoč pritekli na kup in pomagali omejiti ogenj, da se ni razširil na hlev.
 

Zagorelo pri dimniku

Kot so sporočili s kranjske policijske uprave, so kriminalisti opravili ogled kraja dogodka. Po njihovem naj bi zagorelo pri dimniku, čeprav je ta ostal cel, zaradi toplega vremena v minulih dneh pa naj v krušni peči niti ne bi zakurili. V vsakem primeru je tuja krivda izključena. Še pred izsledki ogleda smo pomislili na električno napeljavo, ki je neredko vzrok požara, zlasti v starih stavbah. »Ne vemo, ko smo se pripeljali do hiše, je elektrika še delovala, luč je še svetila,« pojasnjuje Rudolf.

Na požarišče smo prispeli okoli pol enajstih, se pravi sedem ur po alarmu, pa se je iz porušene in ožgane hiše še vedno močno kadilo. Ostrešja ni bilo več, ostali so le še rumeno obarvani zidovi stare Bolantinove domačije. Očeta Bojana smo vprašali, ali jo bodo poskušali obnoviti. »Ne vem, verjetno je ne bo mogoče.« Gasilca sta si nadela maski in v popolni bojni opremi vstopila v zadimljeno hišo. Rudolf nam je pojasnil: »Problem imamo prav zaradi izolacije, žagovine in peska, kjer ogenj še vedno tli in se nam odpirajo žarišča. Zato traja.«


Oče in sin Bojan, ki je specialist obrtnik za popravilo kmetijskih strojev, se bosta za nekaj časa preselila k sinu oziroma bratu v sosednjo vas. In kako naprej? Oče je skomignil z rameni. Nove hiše se ne da postaviti čez noč. Za to bosta potrebovala pomoč občanov.