Oče sveta v malem je bil Slovenec

Friderik Jerina je bil slikar, sicer pa tudi oče celovškega Minimundusa in vojni begunec. Rodil se je 25. oktobra 1906 na Vrhpolju pri Kamniku. Od leta 1938 do 1945 je stanoval v Mengšu, kjer se je posebej uveljavil kot slikar oljnih slik na platnu in restavrator znamenj. Že v Mengšu je bil znan kot uspešen modelar. V predvojni osnovni šoli je bila bogata zbirka modelov, med njimi dva parna stroja, ki sta obratovala, poleg tega pa še ladje in drugi modeli.

Ker je imel za ženo Nemko, se je, ne da bi bil kaj kriv, na koncu vojne umaknil na avstrijsko Koroško. Kot begunec in brez vsega premoženja je z ženo in štirimi otroki prišel na Koroško, kjer se je leta 1949 naselil na Trebinji pri Šentilju. S slikarstvom si je ustvaril novo eksistenco. Poleg slik je ustvaril nešteto fresk, poslikal številna znamenja po vsej Koroški, restavriral kmečko pohištvo in se ukvarjal s tanjenjem bakra. Tu je dosegel višek svoje ustvarjalnosti. Uveljavil se je kot modelarski mojster.

Njegova je tudi zamisel o Minimundusu v Celovcu, za katerega je izdelal nešteto modelov. Tako je na avstrijskem Koroškem znan kot oče te izjemno zanimive turistične posebnosti v Celovcu. Jesen življenja je preživljal v sosednji Avstriji, kdaj pa je umrl, ni natančno znano. Vemo le, da je še v starosti 79 let sodeloval pri obnovi znamenja v Vrbi na Koroškem.
 

Svet v malem

O Frideriku Jerini je na voljo zelo malo biografskih in drugih podatkov. Spletni iskalniki kljub temu dajo nekaj rezultatov. Jerina se omenja v zapisu o začetku Slomškovega doma, ki ga je zgradila slovenska skupnost v Ramos Mejiji, ki je bila delavna že od leta 1948, ko se je v kratkem času v tem kraju naselilo nad tisoč Slovencev. V ramoški župni cerkvi je našla maja 1949 svoje častno mesto zgodovinska podoba Marije Pomagaj, ki jo je junija 1946 v begunskem taborišču Peggetz pri Lienzu na Tirolskem naslikal Friderik Jerina. V Vrbi na avstrijskem Koroškem bomo našli znamenje s prečno pravokotnim tlorisom ter nišami na južni in severni steni. Nekoč je v južni niši stal Marijin kip. Niše je leta 1985 na novo poslikal Friderik Jerina. Leta 2009 so obnovili še zunanjo fasado in streho. O Jerini obstaja le še zanimiva anekdota. V govoru je namreč jecljal. Znano je, da so ga pred neko sliko vprašali: »Kdo pa je naslikal to sliko?« In Jerina je odgovoril: »Ppppenzl.«


Friderika Jerino štejejo za očeta celovškega Minimundusa oziroma sveta v malem, ki ga je zasnoval. To je kraj za užitek, sprostitev, učenje, zabavo, opazovanje in doživetje. V samo enem dnevu lahko obiščete sydneyjsko operno hišo, se sprehodite pod Eifflovim stolpom, ujamete posnetek Tadž Mahala, uživate v sladoledu pred baziliko svetega Petra in občudujete Kip svobode ter še prek 150 modelov znamenitih zgradb, vlakov in ladij iz več kot 40 dežel.


Znamenite svetovne zgradbe so izdelane iz izvirnih materialov, kot so marmor, bazalt, peščenjak in iz drugih gradiv. Zgradbe so izdelane v merilu 1 proti 25. V parku so tudi železnice in vlaki neprestano vozijo; po rekah plujejo ladjice in sredi travnikov se vrtijo mlini, vse seveda v pomanjšani obliki.

Otroci za otroke

Minimundus se ponaša tudi z velikim otroškim igriščem, kjer se lahko otroci povzpnejo v balon na vroči zrak, jahajo na slonih, prečkajo viseče mostove in plezajo ali gradijo peščene gradove. Poleg tega z obiskom tega sveta v malem pomagate otrokom in mladostnikom iz avstrijske Koroške. Minimundus je namreč v lasti organizacije Rešimo otroke – Koroška, zato so vsi prihodki malega sveta namenjeni prikrajšanim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam.