VIPAVA

Ob Vipavi so drdrali mlini

Objavljeno 23. maj 2020 18.42 | Posodobljeno 23. maj 2020 18.42 | Piše: Primož Hieng
Ključne besede: Vipava

Dolina sadja in vina radovednim obiskovalcem razkrije tudi bogato (tehnično) dediščino.

Ostanki fužin ob Hublju FOTO: arhiv TIC Ajdovščina
Obilje vodnih virov je v Vipavski dolini omogočilo zgoden razvoj proizvodnih obratov. Najstarejša vodna žaga na Slovenskem, prvič omenjena leta 1477, je delovala pri Mančah na potoku Močilnik, pritoku Vipave. Številni mlini na reki Vipavi, uspešno fužinarstvo ob Hublju in zgodnji industrijski razcvet so pomembno zaznamovali življenje v dolini in ga obogatili s tehnično kulturo, ki je do danes ostala pomembna značilnost doline.
image
wikipedia Izvir reke Hubelj pri Ajdovščini FOTO: Wikipedia

Leta 1561 je cesar Ferdinand izdal dovoljenje za gradnjo fužin ob reki Hubelj, kar se je pozneje izkazalo kot prelomno. Ob reki se ni razvilo le uspešno fužinarstvo, v naslednjih desetletjih je tu začelo delovati veliko drugih proizvodnih obratov. Poleg peči in plavžev so ob Hublju delovali kovačije, livarna, valjarna bakra, mlini in žage. Fužine so delovale do začetka 20. stoletja. Danes obnovljeni plavži in ruševine nekdanjih stavb v bližini izvira reke Hubelj privlačijo številne obiskovalce, ki lahko s pomočjo lokalnih vodnikov spoznavajo zanimiv razvoj industrije ob Hublju.
Zemljiški posestniki so mline na reki Vipavi in njenih pritokih gradili že v srednjem veku, zapisi jih omenjajo že ob koncu 15. stoletja.

Za številnimi mlini so se skoraj izgubile vse sledi, a ob čistih vodah, ki privlačijo ribiče, so tu in tam še vidne ostaline. So pa ohranjene nekatere stavbe, ki pričajo o pomembni tradiciji mlinarstva na Vipavskem. Zanimivi mlini, vredni ogleda, so Lanthierijev mlin v Peklu, mlin v Renčah in mlin v Orehovljah. Prvi spada med največje in najlepše na Slovenskem, od 1985. pa je celoten kompleks, torej stanovanjsko poslopje z mlinom, žago, kovačijo in pomožnimi gospodarskimi prostori, vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
35 let je mlin v Peklu del naše nepremične kulturne dediščine.


Posebno mesto v Vipavski dolini ima Jochmannov mlin v Ajdovščini. Ob koncu 19. stoletja je Wenzel Jochmann ob Hublju zgradil velik valjčni mlin, ki je bil eden večjih in najbolj naprednih v Avstro-Ogrski. Ostanki stavbe so še danes lepo vidni in so začetek zanimive pešpoti po sledeh industrijske dediščine v Ajdovščini. Iz tradicije tega mlina se je po drugi svetovni vojni razvilo podjetje z današnjim imenom Mlinotest, ki izdeluje najbolj priljubljene slovenske testenine.

Vipavska dolina je bila kot pomembna prometna povezava vselej zelo odprta za vsakršen razvoj, tudi industrijski. Prva prava tovarna, ki je predelovala svilo, je bila v bližini Gorice zgrajena že v začetku 18. stoletja, v 19. stoletju pa je v Ajdovščini, ob zgornjem toku reke Hubelj, zrasel pomemben industrijski kompleks, imenovan Pale. Tu so poleg obratov za proizvodnjo železa in bakra delovale suknarna, barvarna, papirnica, pivovarna, tovarna konzerv in električnih naprav ter kar tri elektrarne. Tehnično znanje je po drugi svetovni vojni pripomoglo k hitremu industrijskemu razvoju.
V Vipavi se prepletajo naravne danosti, izročilo mnogih generacij in ustvarjalna kultura.


V Ajdovščini in Novi Gorici je zraslo nekaj večjih in zelo uspešnih tovarn, ki so bile jedro gospodarstva v dolini. Podeželje je mnoga desetletja ostajalo nespremenjeno, z veliko majhnimi kmetijami, kjer so delali ljudje poleg službe v tovarni.




Deli s prijatelji