Tekmovanje najboljših dijakov in študentov slovenskih srednjih in višjih lesarskih šol, ki se je tokrat odvijalo v naših delavnicah v Šmihelu, pomeni veliko promocijo poklica mizarja, lesarskega tehnika in inženirja lesarstva ter hkrati tovrstnega poklicnega izobraževanja oziroma naše šole, ki je ena od devetih srednjih lesarskih šol na Slovenskem. Obenem si udeleženci olimpijade poklicev v lesarstvu, kakor se tekmovanje uradno imenuje, pridobijo nove izkušnje, s tem ko se primerjajo z drugimi, si utrjujejo samozavest, nase pa opozorijo tudi delodajalce,« je ravnateljica Srednje gradbene in lesarske šole v sklopu Šolskega centra Novo mesto mag. Biljana Bahat Vovk najprej opozorila na pomen dogodka, ki je bil minuli teden tretjič zapored in pomeni kvalifikacijo za evropsko tekmovanje v poklicih euroskills 2014.
Ob tem ni skrivala zadovoljstva, ker je med petimi tričlanskimi ekipami prav novomeška, v sestavi Aleš Košak, Marko Meglen, oba iz Ivančne Gorice, in Tomaž Zupančič iz Dolenjskih Toplic ter pod vodstvom mentorjev Darka Brišarja, Mihaela Goršeta in Slavka Mirtiča zasedla prvo mesto. Tako si je priborila vstopnico za zastopanje naše države na evropskem tekmovanju mladih, starih od 17 do 24 let, v poklicnih spretnostih, ki bo oktobra v Franciji, kjer se bodo zbrali najboljši tekmovalci iz več kot 25 držav ter se pomerili v 45 različnih panogah.
Kotna omarica
Poleg novomeških so morali predstavniki srednjih lesarskih šol iz Ljubljane, Škofje Loke in Slovenj Gradca - Mute ter višje šole iz Maribora na letošnji olimpijadi – po evropskih pravilih – v 16 urah izdelati kotno omarico ter pri tem, kot je dejal koordinator tekmovanja Goran Delajković, pokazati vešče obvladovanje stavbnega in pohištvenega mizarstva in računalniško vodene strojne obdelave lesa. »Vzorec kotne omarice, ki smo jo izdelali v naših delavnicah, so si udeleženci lahko ogledali pred začetkom tekmovanja, nato pa je vsaka ekipa dobila ustrezno količino masivnega lesa in ivernih plošč, oplemenitenih s furnirjem. Pri tem je veliko spretnosti in natančnosti zahtevala zlasti zgornja ploskev omarice, ki jo je bilo treba narediti iz iverne plošče z intarzijo in zaključki iz masivnega lesa,« je poudaril učitelj strokovnih predmetov na novomeški srednji in višji lesarski šoli.
Po treh dneh si je ocenjevalna komisija, v kateri so bili razsodniki Janez Šmelcer, Matjaž Loboda, Zlatko Jesenik, Boris Pajer in Darko Brišar pod vodstvom predsednika Igorja Lebana, svetovalca na Centru za poklicno izobraževanje v Ljubljani, prejšnji petek popoldne natančno ogledala vseh pet kotnih omaric in ugotovila, da se razlikujejo le v detajlih, pri čemer so največ točk zbrali novomeški lesarji. Za njimi so se uvrstili Mariborčani (Tadej Butolen, Žiga Grm, Andrej Sever), Ljubljančani (Jan Černevšek, Luka Goropečnik, Blaž Jaketič), Škofjeločani (Nejc Makuc, Marko Miklavčič, Tomaž Kunčič) in Korošci (Miha Dermol, Grega Potočnik, Žan Pungartnik). V minulih dveh letih, ko so slovensko ekipo, ki se je udeležila evropskega tekmovanja, sestavljali najboljši lesarji iz različnih šol, so bili med njimi tudi novomeški dijaki, pri čemer se je Boštjan Pajk s Portugalskega vrnil z drugim posamičnim in ekipnim mestom, pa tudi ekipa Mitje Mandlja v Belgiji je bila druga.
Vpis dijakov se je ustalil
»S prvim mestom so naši dijaki potrdili, da so med šolanjem pridobili ustrezno teoretično in praktično znanje, s katerim bodo kos poklicnim lesarskim izzivom. To je vsekakor priznanje 29 pedagoškim delavcem, ki si prizadevajo, da jim posredujejo čim bolj raznovrstne vsebine in spodbujajo njihovo ustvarjalnost na različnih področjih ter s tem širijo možnosti njihove zaposlitve. Trudijo se, da jim v sklopu odprtega učnega programa posredujejo čim več lesarskih novosti, kot so denimo lesena gradnja, restavriranje pohištva, rezbarjenje, obdelava novih materialov (npr. keroka), upravljanje numerično krmiljenih strojev, laserska obdelava lesa ipd.,« pravi ravnateljica mag. Biljana Bahat Vovk in dodaja, da njihovo šolo letos obiskuje 287 dijakov in dijakinj, od tega 150 na lesarski smeri, ki prihajajo iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Ob krizi v lesnopredelovalni panogi in zapiranju tovarn se je pred petimi leti tudi pri njih znatno zmanjšalo število dijakov, vendar se je v zadnjih dveh letih vpis ustalil pri približno 60 v prvem letniku. Vzrok za skoraj prepolovljeno število učencev na obeh smereh pa po mnenju naše sogovornice ni le v upadanju gospodarske dejavnosti, ampak tudi v precej manjšem številu osnovnošolcev.
Med navijači novomeške ekipe smo srečali tudi bodočega lesarskega tehnika, 18-letnega Thomasa Šinkovca iz Semiča, ki se je odločil, da bo za zaključni izpit izdelal električno kitaro gibson explorer, ki ga je pritegnila zlasti zaradi neobičajne zašiljene oblike. Zanjo je na osnovi podatkov, ki jih je našel na spletni strani tega znanega ameriškega izdelovalca kitar, pripravil računalniški program in z njim na centralno numerično krmiljenem stroju (CNC) iz smrekovine izrezal model trupa in vratu kitare. »Ta dva dela izvirne kitare sta narejena iz mahagonijevega lesa, jaz pa sem se odločil uporabiti slovensko hruškovino, ki jo bom obdelal samo s prozornim premazom, tako da se bo izrazila lepa struktura tega lesa. Na podlagi izkušenj, ki sem jih dobil ob pripravi modelov, se bom zdaj lotil izdelovanja končnega izdelka, iz katerega nameravam njegov globoki, topli zvok izvabiti še letos, čeprav ne vem, kako bo zamenjava mahagonija s hruškovino vplivala na njegovo barvo,« razmišlja nadobudni mladi lesar. |
