Novinarski preskoki v politiko in nazaj: kje je meja dobrega okusa?
Politika je mamljivo področje za marsikaterega državljana in kandidatne liste so vsake volitve polne različnih obrazov, profilov ljudi, ki si želijo narediti kar največ za našo državo. V Sloveniji je mogoče opaziti ob vsakih volitvah prav poseben pojav, in to je aktivno vključevanje novinarjev na liste političnih strank. Poslanstvo novinarskega poklica je v tem, da zagovarja interese javnosti, kar naj bi bila tudi idealna vloga politike v demokratični družbi. Večja težava pa nastane, ko se ti isti kandidati, ko jim ne uspe prodreti na vidna mesta v politiki, vrnejo v varno zavetje medijskih hiš.
Za komentar smo povprašali izrednega profesorja na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Marka Milosavljevića, ki je poudaril, da tovrstnih prehodov ne smemo posploševati.
V obeh novinarskih organizacijah – Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ter Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) – opozarjajo, da pri 'izletih' novinarjev v politiko in nazaj prihaja do nasprotujočih si interesov. Na spletni strani so zapisali, da je odločitev, ali novinar po vrnitvi iz politike še lahko opravlja svoj poklic, v največji meri odvisna od javnosti: »Vprašanje je, ali javnost takšnemu novinarju še verjame, verjame v njegovo nepristranskost, poštenost, neodvisnost, objektivnost.«
Tudi Milosavljević meni, da bi morali biti tovrstni prehodi urejeni znotraj medijskih hiš in zapisani v interne kodekse, tako imajo stvari urejene ponekod v tujini.
Potrebna je dekontaminacija
Vprašanja smo naslovili tudi na Združenje novinarjev in publicistov, kjer se sicer s konkretnimi primeri niso prav posebno ukvarjali, menijo pa, da »odhod novinarja v politiko vsekakor načne njegovo verodostojnosti - tudi za nazaj. Čeprav je tudi res, da v politiko - predvsem v zadnjem času - odhajajo novinarji, ki so že prej delovati dokaj pristransko ali celo aktivistično. Je pa se seveda razlika, ali se potem takšen novinar politik vrne v javni ali zasebni medij. Pri slednjem ni nekih težav, za prve pa bi morala biti strožja merila. Za vrnitev nazaj v novinarsko delo ja javnem mediju bi moralo priti do nekakšne 'dekontaminacije', kar pomeni, da tak bivši politik neko obdobje, na primer dve leti, ne bi deloval v informativnem programu - vsaj ne pri pokrivanju politike.«
Na seznamu novinarjev, ki so že pred leti skozi vrtljiva vrata vstopili v politiko in se nato vrnili v svoj poklic, najdemo med drugimi nekdanjo dolgoletno novinarko Televizije Slovenija Ljerko Bizilj, nekdanjega voditelja televizijskega dnevnika Janka Šoparja in zamejsko dopisnico RTVS Mirjam Muženič. Vrnila sta se tudi Majda Širca in nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić, ki je sicer kandidiral na listi novinarjev Bojana Požarja.
Vsekakor so bili tudi v Sloveniji v preteklosti primeri novinarjev in novinark, ki so se iz političnih vrst vrnili v službo javnosti. »V nekaterih primerih, ko se je oseba vrnila iz politike, so uredili tako, da se ni vrnila v notranje politično redakcijo, zunanjepolitično redakcijo. Po vrnitvi iz politike mora biti čim bolj nevtralen, je pa pri tovrstnem vračanju težko ohraniti ta videz in distanco do politične preteklosti,« takšne vrnitve komentira Milosavljević.
Letos v bitko kar nekaj prepoznavnih novinarjev
V osmih volilnih enotah je na 20 kandidatnih listah 1.464 kandidatov, še pet pa se jih poteguje za izvolitev za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Med novinarji Blaž Zgaga (SD), Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda), Alenka Sivka (Gibanje Svoboda), Barbra Jermann (Dobra družba) in Uršula Majcen (LMŠ).
