HUDI OČITKI

Nova žica propada ob meji

Hudi očitki na račun odgovornih za postavitev žičnate ograje. Na notranjem ministrstvu priznali, da lokacija ni ustrezna.
Fotografija: Domačini opozarjajo, da država slabo ravna z ograjo, za katero je bil zapravljen davkoplačevalski denar. FOTO: Oste Bakal
Odpri galerijo
Domačini opozarjajo, da država slabo ravna z ograjo, za katero je bil zapravljen davkoplačevalski denar. FOTO: Oste Bakal

ORMOŽ – Ugrabitev 79-letnega Belokranjca Miroslava Moravca pred enim tednom je v slovenski javnosti spet sprožila vprašanja o tem, ali je naša južna meja dovolj zavarovana. Že takoj po izbruhu migrantske krize konec leta 2015 so se politiki v Ljubljani odločili, da bodo tam postavili tako imenovane panelne ograje, prva odločitev pa je bila žičnata ograja. Ta je ob meji s Hrvaško, tudi v Prlekiji in Podravju, prinesla kar precej težav. V vasici občine Razkrižje tako denimo panelna ograja seka njive, ki jih obdeluje družina Marije Ščavničar. Na slovenski strani imajo štiri hektarje zemlje, na hrvaški pa 70 arov. »Delamo na tej strani, delamo na drugi strani. Večjih težav ni, nas pa moti, ker do ograje preprosto ne moremo sejati, orati, skratka nič. Kot da ni naše zemljišče. Seveda izgubljamo pridelek,« nam je pred časom že razlagala Ščavničarjeva. Na njivo, ki je na drugi strani meje, vodijo vrata, ki so čez dan odklenjena. Zaradi tehničnih ovir je obdelovanje njiv na hrvaški strani bistveno težje. Res je, da dobijo odškodnino, a Marija Ščavničar meni, da gre bolj za miloščino.

Pri Cvetkovcih so nekoč zbirali pridelek sladkorne pese, zdaj tam skladiščijo rezilno ograjo. FOTO: Oste Bakal
Pri Cvetkovcih so nekoč zbirali pridelek sladkorne pese, zdaj tam skladiščijo rezilno ograjo. FOTO: Oste Bakal

Seveda bi najraje videli, da bi ograjo umaknili, a kot vse kaže, bodo morali z njo živeti še kar dolgo. Pa ne samo s tisto v naravi, ampak tudi s tisto, povsem novo žičnato, ki uskladiščena propada. Ob hrvaški meji med Mihovci in Cvetkovci v občini Ormož je namreč zapuščeno skladišče bodeče žice. Se spomnite, koliko se je govorilo in pisalo o domnevnih nepravilnostih pri naročanju žice? Zdaj pa je je očitno preveč in propada. Domačini, med njimi tudi Stanislav iz Trgovišča, odgovornim v Ljubljani očitajo malomarnost in mačehovski odnos do davkoplačevalskega premoženja oziroma denarja.

Na območju Cvetkovcev v bližini meje s Hrvaško, kjer so žičnato ograjo postavili, na platoju, kjer so nekoč zbirali pridelek sladkorne pese, je tako že dobra tri leta uskladiščenih več kot 150 kolutov nikoli uporabljene bodeče žice. Nihče ne more trditi, da o tem nič ne ve, saj policijske patrulje vsak dan večkrat peljejo mimo. Celo nas so zapisali, najbrž zaradi sumljivega obiska bližine zelene meje.


Prebivalci ob meji s Hrvaško se morajo znajti ob žici. FOTO: Oste Bakal
Prebivalci ob meji s Hrvaško se morajo znajti ob žici. FOTO: Oste Bakal

Odgovorni v Ljubljani so posredno priznali svojo površnost. Vesna Mitrić iz Službe za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve RS je v kratkem odgovoru na naša vprašanja zapisala: »Za skladiščenje potrebnega materiala je policija v svojih načrtih predvidela skladiščenje v kontejnerjih in zunaj njih na nujnih mestih. Na določenih mestih so tako koluti skladiščeni za potrebe morebitnega nujnega zapiranja in postavljanja dodatnih začasnih tehničnih ovir. Glede konkretne lokacije se zavedamo, da ta ni najbolj ustrezna. Določena količina začasnih tehničnih ovir bo tam ostala za nujno zapiranje, postavljanje dodatnih ovir in zamenjavo poškodovanih delov. Za preostalo količino bomo poskušali v čim krajšem času poiskati ustreznejšo rešitev za skladiščenje.« 

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas