Nov trend v Sloveniji – otroci iz zamrznjenih jajčnih celic

Ženske se danes zaradi različnih razlogov vse pozneje odločajo za rojevanje, jajčne celice pa se s starostjo slabšajo in naravna plodnost po 38. letu starosti močno upada. A tudi zato v času vsemogočnega tehnološkega napredka obstaja rešitev: zamrzovanje jajčnih celic. Mladi ženski s pomočjo medicinske reproduktivne tehnologije odvzamejo jajčeca, dokler so še zdrava, in jih shranijo do takrat, ko je pripravljena na materinstvo. V angleško govorečih državah se ta trend imenuje »social egg freezing«, kar bi lahko prevedli v socialno zamrzovanje jajčec.

Od leta 2010, ko je bil s tako imenovano vitrifikacijo rojen prvi takšen otrok, recimo mu kar zamrznjenček, postaja takšno odlaganje nosečnosti v zahodnem svetu vse bolj priljubljeno, zanj se odločajo predvsem mlade ženske, ki še niso našle ustreznega partnerja, s katerim bi imele otroka, si želijo najprej ustvariti kariero, pa vendar nekoč tudi postati mame. Doslej so imele take ženske z vsakim letom manj možnosti, da jim to uspe, saj se jajčeca starajo veliko hitreje kot počutje žensk. Že po 32. letu starosti namreč začne plodnost upadati, po 40. letu pa je možnost zanositve in donositve zdravega otroka zelo majhna.

Revolucija ali lažno upanje?

Zamrzovanje jajčec je že davno preraslo okvire uradne medicine in postalo komercialna dejavnost klinik, povpraševanje po teh storitvah pa je med ženskami vse večje. Klinike zamrzovanje jajčec ponujajo kot neke vrste zavarovalno polico za materinstvo v poznejših letih. Nekateri delodajalci, med njimi sta najbolj znana Facebook in Apple, so uslužbenkam celo ponudili možnost, da jim plačajo stroške celotnega postopka, tako da se bodo tako v mladih letih lahko bolj posvetile službeni karieri, a bodo pozneje le postale mame.

Seveda takšna tehnološka reprodukcija poraja številna etična vprašanja, saj plodnost ženske podaljšuje skoraj za vse življenje. Kje je meja in kje se končajo pravice žensk in začnejo koristi otrok, do katerega leta naj torej ženske v prihodnje še rojevajo? Nekateri strokovnjaki so tudi prepričani, da gre za komercialno izkoriščanje žensk in prodajanje lažnega upanja, saj uspešnost te metode še ni dovolj zanesljiva. A po drugi strani zamrzovanje jajčec toplo pozdravljajo borke za enakopravnost žensk. Tako je pionirka reproduktivne medicine in zdravljenja neplodnosti v Veliki Britaniji Geeta Nargund dejala, da je metoda zamrzovanja jajčec po kontracepcijski tableti drugo najbolj revolucionarno odkritje pri ženski emancipaciji.

V Sloveniji samo onkološke bolnice

A medtem ko po zahodnem svetu klinike, ki ponujajo te storitve, rastejo kot gobe po dežju, jih pri nas ni, saj naš zakon dovoljuje zamrzovanje spolnih celic oziroma odvzem in shranjevanje spolnih celic le v primeru zdravstvenih razlogov. Na primer pri onkoloških bolnicah, ki jim lahko zdravljenje uniči plodnost, in pri zdravljenju neplodnosti.

Pa bo morda naša zakonodaja v prihodnosti omogočala shranjevanje jajčnih celic tudi zdravim ženskam? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Edo Vrtačnik Bokal, predstojnico Kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. V medicinski reproduktivni stroki sta prisotna dva različna pogleda na zamrzovanje jajčec brez zdravstvenega razloga, pojasni. Zagovorniki prvega so precej kritični, saj po njihovem mnenju obstaja nevarnost, da bi ženske še bolj odlašale z nosečnostjo in bi bilo zaradi tega še več neplodnosti in nezdravih nosečnosti in s tem povezanih razočaranj. »Po drugi strani pa imajo mnogi strokovnjaki do tega pozitiven odnos, saj je za žensko res veliko bolje shraniti mlade jajčne celice, kot pa da po 40. letu ugotovi, da ne more več zanositi, saj se jajčeca začnejo hitro starati že po 35. letu,« razloži Vrtačnik Bokalova.

Pred kratkim rodila prva

Tudi sama je bolj naklonjena tej metodi, saj se zaveda, da je sodoben način življenja precej neprijazen do žensk in da mnoge v mladih letih nimajo ustreznih razmer, da bi si ustvarile družino, zato bi bila sprememba zakona po njenem mnenju zelo dobrodošla.

»Vsekakor se mi zdi bolj etično mladi ženski strokovno shraniti njene jajčne celice, kot pa da mora potem, ko bi rada imela otroka, skozi vse te postopke zdravljenja neplodnosti, ki so po 40. letu zelo redko uspešni. Pomembno pa je, da se ženski pred shranjevanjem zelo jasno pojasni, da to ni popolna garancija, da bo lahko imela svojega otroka. Trenutna ocena je, da je za eno pričakovano nosečnost treba zamrzniti od 12 do 20 jajčnih celic. Žal naša zakonodaja iz leta 2000 ne sledi temu pozitivnemu pristopu, čeprav se je od takrat, ko se jo je sprejemalo, tehnološko že veliko spremenilo pa tudi svet je drugačen,« je prepričana.
Napovedala je še njihove prihodnje korake, in sicer se bodo potem – če bodo na oddelku za reprodukcijo dosegli soglasje o tem, da bi bilo treba zakon spremeniti – obrnili na komisijo za OBMP na ministrstvu za zdravje in začeli pogovore o tem, da bi tudi pri nas zdrave ženske imele možnost, da bi si podaljšale plodnost. »Sicer pa zelo dobro sodelujemo s kolegi onkologi in že 10 let, posebno intenzivno pa zadnja tri leta, shranjujemo jajčne celice pri onkoloških bolnicah. Na voljo imamo najbolj napredno tehnologijo in v zadnjih treh letih nam je uspelo shraniti jajčne celice, zarodke ali tkivo jajčnika 90 žensk. Ravno pred kratkim je rodila prva onkološka bolnica, ki smo ji pred zdravljenjem shranili genetski material,« je še razložila prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal.

Na Hrvaškem zamrzujejo

Zamrzovanje jajčec je že nekaj let zelo priljubljeno predvsem v ZDA, poznajo pa ga domala v vseh evropskih državah. Še posebno slovijo klinike na Češkem, Slovaškem in Avstriji, kjer postopek stane od 1500 do 5000 evrov, opravljajo pa ga tudi na Hrvaškem. Nedavno so pri naših južnih sosedih zamrznili jajčeca prvih 20 zdravih žensk, ki jim je grozilo, da bi lahko ostale brez otrok.

Kot nam razloži prof. dr. Velimir Šimunić, znani strokovnjak za zdravljenje neplodnosti, postopek pri njih imenujejo ohranjanje plodnosti (fertility preservation – FP) in ga obravnavajo kot zdravljenje neplodnosti, izvajajo pa ga na vseh klinikah za zunajtelesno oploditev, tudi na Polikliniki IVF v Zagrebu, katere predstojnik je. »Indikacije za to zdravljenje so onkološke bolezni, endometrioza, ženske bolezni, ki zmanjšujejo možnost zanositve, ter tveganje, da ženska s starostjo izgubi plodnost,« razloži.
A kako je mogoče, da ob skoraj podobni zakonodaji na hrvaških klinikah lahko s postopkom zdravijo zdrave ženske, pri nas pa ne? Prof. dr. Šimunić nam pojasni, da gre le za različne interpretacije zakona: »Dejstvo je, da ženske vse bolj odlašajo z rojevanjem otrok v obdobje, ko bolezni in drugi dejavniki zmanjšujejo zaloge jajčnih celic. Če je neplodnost bolezen, potem jo z zamrzovanjem jajčec oziroma s FP lahko preprečimo. Zato se je tudi izraz social freezing preimenoval v fertility preservation. Vsak strokovnjak za reprodukcijsko medicino lahko vedno indicira FP. Samo zelo trdo tolmačenje zakona lahko preprečuje postopek ohranjanja plodnosti pri ženskah in moških, ki zaradi katerega koli razloga tvegajo, da se njihova plodnost zmanjša oziroma da postanejo neplodni.«