BRDO PRI LUKOVICI – S Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so posvarili: »Človek kar ne more verjeti vsakodnevnim obvestilom čebelarjev o krajah čebel. Nepridipravi jih kradejo vsepovsod, in to kar s panji vred. ČZS je obvestila pristojne organe, da naj bodo pozorni na to problematiko. Predvsem naj spremljajo okolice čebelnjakov in naj bodo pozorni tudi na prevoze čebel v raznih prikolicah in prtljažnih prostorih avtomobilov.«
Kot bi bila opazovana
Z večjega čebelarstva v okolici Slovenske Bistrice je med prazniki izginilo sedem panjev s čebelami. Ob novici zmrazi vsakega čebelarja, ki je bil kdaj okraden. Med temi sta 50-letni oče Damijan in 23-letni sin Matic Kimovec iz Šenčurja. Čebelariti sta začela pred 10 leti, 30. aprila 2005 sta k hiši pripeljala prvi panj z dvema družinama, pove Damijan: »S sinom sva si zamislila, da bi v sadovnjak postavila panj. Povsem nevešča sva se na radijski oglas po prvi družini podala v Kobarid. Še pomislila nisva, kako neprimerno je prepeljevati čebele podnevi, zato sva se v Posočje odpravila dopoldne ob devetih. Vožnja jih je vznemirjala, na poti sva imela kar veliko zadreg, a jih sproti premagovala in vendarle srečno pripeljala domov.«
Čebelarsko znanje sta pridobivala s tečaji in pogovori z izkušenimi čebelarji.
Po poklicu kovinar je Damijan po operaciji ustnega raka našel novo življenjsko poslanstvo prav v čebelarjenju. Postal je celo predsednik čebelarskega društva in skrbnik šolskega čebelnjaka, ki so ga za novoustanovljeni čebelarski krožek šenčurske osnovne šole postavili z donatorskim denarjem ČZS.
Lansko vreme je čebelarjem namenilo slabo letino, prevzame besedo Matic in nadaljuje, da mnogi skoraj niso točili medu: »Z očetom pa sva pozorno sledila napovedim opazovalno-napovedovalne službe medenja, ki jo vodi Jure Justinek. Za dobro pašo je treba poiskati primerne mikrolokacije in čebele odpeljati tja. Midva sva jih med lanskimi prvomajskimi prazniki v osmih panjih odpeljala na akacijevo pašo v Prekmurje. Ko sva jih s prikolico vrnila v domači čebelnjak 21. maja ob pol dveh ponoči, je bilo še vse v najlepšem redu.«
Že zjutraj okrog osmih je Matica pričakalo presenečenje: »Na tleh je odvržen ležal smukalnik – zbiralna posoda za cvetni prah – in umanjkal je cel panj. Poklical sem 113, prišla je policijska patrulja in naredila zapisnik. Pozneje so podali ovadbo za neznanega storilca.«
Čez dva dni sta z očetom zjutraj prišla k čebelnjaku: »Potem ko sva ponoči dežurala pri čebelnjaku. Zaradi tatu, seveda, če bi se vrnil. Ker ga do štirih ni bilo, sva menila, da si že lahko privoščiva krajši spanec pod domačo streho.«
Pomota: »Kot da naju je tat prikrito opazoval. Ko sva se ob sedmih vrnila, sta manjkala panja plemenilčka (namenjena za vzrejo matic). Tat ni pustil sledi, le kamne je s panjev položil v travo.«
Znova je udaril še tisti večer: »Med 22.30 in 23.45 je odnesel dva plemenilčka.«
Ukraden še pastir
Po presoji Kimovčevih je 180 cm visoko žičnato ograjo, ki obdaja njun sadovnjak s čebelnjakom, preplezal in čeznjo plen odnašal tatinski čebelar: »Več znamenj je, da je bil z manjšim avtomobilom in da pozna čebelje običaje. Kradel je pa bodisi zase ali za nadaljnjo prodajo.«
Skupna škoda, ki sta jo utrpela, nanese skoraj tisoč evrov.
Opisana pa ni bila edina lanska čebelja kraja na šenčurskem koncu. V čebelnjaku 600 metrov stran je tisto prvo noč, 21. maja, nekdo razlil sladkorno tekočino, nekaj dni zatem pa odnesel večje število satov.
Na samotni gozdni jasi je neznanec pozno jeseni na čebelnjaku poškodoval ključavnico, da je lahko prišel do panjev in jih 10 odnesel s čebeljimi družinami vred. Ta čebelnjak je iz lastnikove bojazni pred tatovo vrnitvijo letos ostal prazen.
Tragikomično v Žirovnici V Žirovnici pod Stolom se je med vožnjo ukradeni panj odprl. Kljub noči so razdražene čebele popikale zmikavtovega otroka, ki ga je vzel s seboj (morda za varovanje med krajo). Otrok se je na pike odzval z izjemno močno alergijo, da je oče moral z njim k dežurnemu zdravniku. Reševanje je bilo precej dramatično, otroka so komaj rešili. Za dogodek je zdravnik pozneje povedal prijatelju čebelarju, ta pa je presenečen vzkliknil: »O, hudiča, saj to je bil moj panj!« In je tako zvedel, kdo je bil tat, in ga trdo prijel. |
Neki čebelar, ki je čebele peljal na hojevo pašo na Notranjsko, je panje pred zvermi zavaroval z električnim pastirjem. Ko se je vrnil, je ugotovil, da je – ne zver, ampak lopov – ukradel panje z električnim pastirjem vred.
So pa res na čebelnjaku v okolici Nakla zaznali medvedovo poškodbo, kar pa je že druga zgodba.
Vse pogostejše kraje dokazujejo, da kriza spodbuja črni trg tudi s čebelami. Zavarovalnice zavarujejo le panje, čebel nočejo. Že vedo, zakaj tako.
Že pred 13 leti je čebelar Brane Kozinc iz Hraš pri Lescah zapisal, da »bi rad obvestil 'čebelarja', ki je ukradel 6 naseljenih panjev mojega tipa in več kot 10 petsatarjev, da mu tega ni treba več delati, saj jih zdaj izdeluje g. Krže na Vrhniki. Naj uspešno čebelari v njih.« V kroniki Slovenskih novic smo že večkrat pisali o krajah panjev s čebelami v Zagajskem Vrhu v občini Gornja Radgona, pri Ljutomeru, v Panovcu pri Novi Gorici in še marsikje. O podobnih čebeljih krajah so poročali še iz okolice Vipave, Litije. Na spletnem forumu slovenskih čebelarjev beremo naslednji poziv z Vipavskega: »V vasi Goče je bil 12. ali 13. aprila 2014 izpraznjen čebelnjak s 16 panji AŽ, tako panji kot tudi satniki so označeni z (vžganima) začetnicama lastnikovega imena in hišno številko: VA 26. Črka A je brez prečke. Kdor bi karkoli vedel o dogodku ali dobil morebitno ponudbo čebel z omenjenimi oznakami, naj javi, prosimo, na policijo ali zasebna sporočila.« |
Na Nemškem so leta 2008 obravnavali okoli 300 čebeljih tatvin, kar je bilo po podatkih zavarovalniškega podjetja Gaede & Glauerdt, ki krije škodo, 85 odstotkov več kot leto poprej. Sledili so poskusi, kako bi tatove ujeli na limanice. In res je prikrita videokamera posnela tatu – 71-letnega ljubiteljskega čebelarja. Madžarski čebelarji pa so poskusili z vgrajevanjem čipov, da bi z uporabo satelitske navigacije ugotavljali nove lokacije ukradenih panjev. |
