Ni za vse oči, kače in škorpijoni sredi Bleda (FOTO)

V razstavnem prostoru ob blejskem kazinoju si je moč ogledati ducat za človeka nevarnih živali in kakšnih trideset, ki so nenavadne zgolj na pogled, nekatere tudi strah vzbujajoče. Poleg vseh teh eksotičnih bitij se je v posebnem kotičku znašla četica puhastih, kožuhastih in prijaznih živalc, ki se nadvse rade pustijo božati. Tako je predvsem za otroke doživetje popolno.
»Del razstavljenih živali imamo v posebnem temnem, tako imenovanem nočnem prostoru, kamor gredo obiskovalci lahko le s pomočjo lučk na svojih mobilnikih. Tam odkrivajo pajke, žabe in škorpijone, ki so varno nameščeni za stekli v posebnih terarijih,« pove Nika Leben iz Kranja.


Biologinja je ustanoviteljica društva Bioexo, ki že 15. leto združuje ljubitelje eksotičnih živali. Ti se ukvarjajo z izobraževanjem, odpravljanjem predsodkov in razstavno dejavnostjo, hkrati pa poskrbijo za zavržene eksotične živali ali najdene, kot se je zgodilo kuščarici, ki jo trenutno ljubkovalno kličejo Lidl, ker so jo našli v enem izmed paketov sadja iz tujine, dostavljenega tej trgovini v Lescah. »Kuščarica je trenutno za nas popolna neznanka, ne vemo, kateri vrsti pripada in od kod prihaja, a smo posnetke poslali slovenskim herpetologom, da jo prepoznajo,« pove Nika, ta je sprva s podjetjem Sitra Bled, ki organizacijsko vodi vse v povezavi z razstavo, nameravala ostati ob jezeru do konca prvega tedna po praznikih. »Zaradi zanimanja pa je termin podaljšan do konca januarja in nemara tudi februarja,« nam je povedal David Rjazancev iz podjetja Sitra in dodal: »Lahko se zgodi, da bomo ostali kar vse leto, kar je po svoje najbolj optimalno zaradi živali, ki se nerade selijo in jim sprememba okolja povzroča precejšen stres.«


Katera je najobčutljivejša? »Zelo občutljive so žabe, ki zahtevajo določeno temperaturo in vlažnost, imajo občutljivo kožo, zato se jih tudi zelo malo dotikamo,« pove Lebnova in dodaja: »Legvan je tisti, ki nerad sprejema druge lastnike, jaz sem potrebovala eno leto, da me je Lenny, kot ga imenujemo, sprejel in prenehal pretepati z repom, ki je kot bič.« Svojevrstna posebnost je možnost fotografiranja z belim pitonom Bountyjem ali kraljevim Robinom, ki sta prava zvezdnika. Oba sta vajena ljudi, njihovega dotika, uživata ob tem, ko se zvijata po rokah in okoli vratov, hkrati sta prava pozerja, kot da bi vedela, kam morata obrniti glavo, da bo posnetek res najboljši. Veliko pozornost namenijo otrokom, predvsem z razlago o posamezni živali, njenih značilnostih, domovini, zgodbi, kako je prišla na Bled, hkrati pa otrokom, ki jih starejši včasih strašimo z nepotrebnimi grožnjami, omogočijo, da živali spoznajo od blizu in se jih hkrati dotaknejo, ob tem pa doženejo, da sploh niso tak bavbav.

»Tisti, ki jim plazilci niso blizu, imajo možnost crkljanja morskih prašičkov, hrčkov in kunca,« nadaljuje Nika, mi pa smo se odločili z božanjem prikupiti kajmanu Karliju, ki se je po kraljevsko namakal v svojem bazenu. A so nam hitro odsvetovali bližnje srečanje z njim, ker se nikoli ne ve, kaj bo ušpičil. »Karli je po izvoru iz Srednje Amerike, pred devetimi leti sem ga posvojila na sejmu eksotičnih živali v Pragi. Takrat je bil tako velik, da sem ga imela na dlani. Danes je odrasel, saj meri meter in pol, še najbolj pa navduši njegova bliskovitost, kadar se mu zazdi, da kdo moti njegov mir,« pove Nika in doda, da Karli do nje še ni bil zoprn, jo pa včasih s pihanjem opozori, naj se mu ne približa.

Lebnova še pojasni, da je večina razstavljenih eksotičnih živali posvojenih. Ko za ljudi postanejo preveliko breme, ko jih morajo oddati zaradi selitve ali ko se lastniki počutijo ogrožene, začnejo iskati zavetišče za te vrste, a ga pri nas nimamo. »Želimo preprečiti, da bi te živali končale v našem naravnem okolju, ki jim ni domače oziroma jim je sovražno in v njem ne bi preživele. Prostovoljno sprejmemo te vrste, žrtvujemo svoj čas in sredstva za njihovo oskrbo. Zato smo hvaležni obiskovalcem, ki nas podprejo z obiskom in s plačilom vstopnine pomagajo eksotičnim živalim, ki so res nekaj edinstvenega.«