Ni šlo po načrtu, izstrelitev rakete s slovenskima satelitoma znova preložena
Danes ponoči je zadnji rok. Če jim ne uspe, bodo morali priprave ponoviti.
Odpri galerijo
Raketa Vega ESA. FOTO: Stephane Corvaja, Esa
Iz Francoske Gvajane bi morali danes izstreliti raketo Vega, s katero bi v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. Zaradi slabega vremena so izstrelitev znova preložili na ponedeljek.
Raketo podjetja Arianespace bi morali izstreliti ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju, vendar pa so zaradi slabega vremena izstrelitev preložili na ponedeljek ob isti uri.
Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so to zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida 19.
Od sredine meseca pa izstrelitev onemogočajo močni višinski vetrovi nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani, ki bi lahko v primeru nesreče razbitine raznesli na naseljena območja. Zadnje napovedi so kazale izboljšanje vremenskih razmer, a se te niso umirile.
Z izstrelitvijo se sicer že zelo mudi, saj so lahko raketa in sateliti v pripravljenosti na izstrelitev zgolj 12 dni. Ta rok se bo iztekel v noči z danes na ponedeljek. Če jim izstrelitve ne uspe izvesti do takrat, bo treba raketo in satelite znova pripraviti, kar bi lahko trajalo približno dva tedna.
Med 53 sateliti je tudi Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. To bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo mogoče z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem.
Ta izstrelitev sicer ne bo prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.
Raketo podjetja Arianespace bi morali izstreliti ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju, vendar pa so zaradi slabega vremena izstrelitev preložili na ponedeljek ob isti uri.
Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so to zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida 19.
Prevoz satelitov na nosilni strukturi rakete Vega iz hale za integracijo satelitov v prostore za pritrditev aerodinamičnega pokrova strukture SSMS. Mikrosateliti, med katerimi je Nemo HD, so nameščeni na zgornji palubi. FOTO: Jm Guillon, Center odličnosti
Od sredine meseca pa izstrelitev onemogočajo močni višinski vetrovi nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani, ki bi lahko v primeru nesreče razbitine raznesli na naseljena območja. Zadnje napovedi so kazale izboljšanje vremenskih razmer, a se te niso umirile.
Z izstrelitvijo se sicer že zelo mudi, saj so lahko raketa in sateliti v pripravljenosti na izstrelitev zgolj 12 dni. Ta rok se bo iztekel v noči z danes na ponedeljek. Če jim izstrelitve ne uspe izvesti do takrat, bo treba raketo in satelite znova pripraviti, kar bi lahko trajalo približno dva tedna.
Med 53 sateliti je tudi Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. To bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.
Z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani bo predvidoma v petek, 18. junija, v vesolje poletela raketa Vega s 53 sateliti, med njimi pa bosta tudi slovenska Trisat in NEMO-HD.
Prof. dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje-SI po dokončani zadnji
Prof. dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje-SI po dokončani zadnji
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo mogoče z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem.
Ta izstrelitev sicer ne bo prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.
