STATISTIKA, KI SKRBI

Neverjetno, kako prisesani so slovenski otroci

Objavljeno 10. avgust 2020 17.55 | Posodobljeno 10. avgust 2020 19.45 | Piše: Ma. M.

Pri 29 letih še vedno živiš pri starših? Na to vprašanje veliko Slovencev odgovori z da.

Odrasli pri starših. FOTO: Getty Images Getty Images/istockphoto
Pri Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) so ob prihajajočem dnevu mladih (12. avgust) pripravili statistiko o mladih v Sloveniji. »V začetku leta 2020 je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Oseb, starih 29 let, je bilo za 29 odstotkov več kot oseb, starih 15 let. Ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo mladih 430.000 (22,5 %), največja relativna razlika med posameznima generacijama pa ni presegla 15 odstotkov. Glede na najnovejše projekcije prebivalstva naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. Število mladih se torej ne bo več tako močno zmanjševalo, kot se je v vseh letih po osamosvojitvi.«

 
Leta 2018 je vsak drugi 29-letnik še vedno živel v svoji primarni družini

Vsak drugi 29-letnik živi pri starših

Zanimivo, da so pri Sursu ugotovili, da je leta 2018 vsak drugi 29-letnik še vedno živel v svoji primarni družini, leta 1991 je bilo takih samo 20 odstotkov. Torej ostajajo pri svojih starših in se ne osamosvojijo. Zanimivo je tudi, da je bilo leta 1991 precej več zaposlenih mladih pri 25 letih, kot v teh časih, medtem ko je bila stopnja brezposelnosti za mlade med 15 in 29 letom približno na enaki ravni. 
 

Vsak peti mladi v storitvenih poklicih, 17.400 evrov dohodka

»Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oziroma kot prodajalec. Delež mladih, ki so opravljali storitvene poklice oz. delali kot prodajalci, je tudi najbolj presegal delež vseh zaposlenih, ki so opravljali te poklice (za 32 %). Več mladih od povprečja je opravljalo poklice za neindustrijski način dela (za 16 %), vojaške poklice (za 15 %), poklice za preprosta dela (za 11 %) ter različne industrijske poklice (za 8 %). Na drugi strani pa sta od povprečja izrazito odstopali dve poklicni skupini. Med mladimi je bilo za 31 % manj kmetovalcev od povprečja, relativno najmanj mladih je opravljalo menedžerske poklice oz. zasedalo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 % v primerjavi s 5,7 % med vsemi zaposlenimi.«
Med mladimi je bilo za 31 % manj kmetovalcev od povprečja

Povprečni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašal 17.400 evrov. Samo zaposleni z vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovprečne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovnošolsko izobrazbo in tistimi s srednješolsko izobrazbo je bila relativno majhna (10 %), medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

 
image
Nosečnosti pred 30. letom je manj kot leta 1991. FOTO:

Precej manj 29-letnic rodi

Pa še to: po statistikah je razvidno, da je velikanska razlika tudi pri ženskah, ki rojevajo pred 30. letom. Številka je tako pri 25-letnicah kot tudi 29-letnicah v razmerju do leta 1991 močno upadla. Medtem ko je ob osamosvojitvi rodilo 83,9 29-letnic, jih je leta 2018 48,7.




Deli s prijatelji