Nevarna napoved za soboto: pričakujte žled in poledico

V soboto se bosta ob padavinah od jutra do večera predvsem na območju Notranjske in Kočevskega med približno 500 in 1000 m nadmorske višine pojavljala žled in poledica, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Omenjena pojava bosta zjutraj in dopoldne možna tudi v višjih legah osrednje in severovzhodne Slovenije, vendar bosta manj izrazita.

Vremenoslovec Andrej Velkavrh je pojasnil, da poledica in žled nastajata, ko tekoče padavine, torej dež, zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih … »Predvsem moram najprej pojasniti, da se lahko tekoča voda podhladi (se ohladi pod ničlo), ne da bi zmrznila. A le v mirovanju in brez ostalih zunanjih motenj. To se ne more zgoditi v primeru tekoče vode. Lahko se podhladijo dežne kaplje. V laboratorijskih, idealnih razmerah se lahko voda ohladi tudi pod –10 stopinj, ne da bi zmrznila. V naravi je to drugače, a nekaj stopinj pod ničlo vseeno gre! In kako se kapljice sploh lahko podhladijo? Najpogosteje se to zgodi, ko se v zračni masi s temperaturo pod ničlo vrine plast toplejšega zraka s pozitivno temperaturo. Snežinke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, pridejo spet v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temveč se podhladijo. Seveda je to poenostavljeno pojasnilo.«

»Možno je marsikaj,« razlaga Velkavrh, »da je topla plast tako debela in hladna pri tleh pretanka, da bi se kapljice podhladile. Če je mrzla plast dovolj debela, seveda lahko kapljice zmrznejo in dobimo ledeni dež – prozorne koščke ledu. Če je pretanka, se na snežinkah stalijo le skrajni deli kristalčkov, in na tla pada zrnat sneg, zaobljene snežinke. Skratka, ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo in nabirati se začne ledena obloga. Ob rahlih padavinah pa do poledice lahko pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ničlo, pa kapljice niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. A ta proces je možen krajši čas in le ob rahlih padavinah, kajti če je 'toplega' dežja več, vedno nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo. Na tak način ne nastajajo debelejše ledene obloge. Pozimi, ko ozračje v navpični smeri ni vedno premešano in so inverzne plasti pogostejše, lahko taka topla plast v sicer mrzli zračni masi traja tudi več dni, če vremenske razmere vzdržujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem striženju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, višje pa ne premočan južni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplejši.«

Tak vremenski scenarij pričakujejo tudi v soboto, 3. 12., ko se bo nad Slovenijo na obrobju ciklonskega območja s središčem nad Tirenskim morjem okrepil dotok toplega in vlažnega zraka v višinah. Predvidoma bodo najbolj ogroženi kraji med nadmorsko višino 500 in 1000 m, in to predvsem na Notranjskem in Kočevskem, kjer bo temperatura zraka marsikje še negativna.