Neumnosti iz slovenskih gora: na Veliko planino kar v špičakih (FOTO)
Število gorskih nesreč zadnja leta vztrajno narašča. Lani smo dosegli rekord, saj se jih je zgodilo kar 626, to je 141 več kot predlani. V zadnjih 15 letih se je število nesreč več kot podvojilo, leta 2006 se jih je zgodilo 'le' 292. Tudi letos se kar vrstijo, zgodilo se jih je že 218, umrlo je 19 ponesrečencev.
Kot kaže, se bo obisk gora še naprej povečeval. Med valovi epidemij koronavirusa so se namreč nad hojo v hribe navdušili mnogi, ki se verjetno drugače sploh ne bi.
Prav med temi novimi navdušenci, tako imenovanimi koronaplaninci, jih je mnogo brez dovolj znanja in izkušenj, poleg tega pa si informacije nabirajo tudi na napačnem kraju – na družabnih omrežjih. A gore niso le idilična pravljica, kot je videti po objavah na instagramu ali facebooku, ampak skrivajo mnoge nevarnosti.
Google ni markacija!
Prav na te tudi letos tik pred uradnim začetkom poletne gorniške sezone opozarja Planinska zveza Slovenije (PZS), ki za varen obisk gora predlaga postopno nabiranje izkušenj, dobro načrtovanje ture, spoštljiv odnos do gora ter poznavanje potrebne opreme, aktualnih razmer in nevarnosti v gorah.
Med valovi epidemij koronavirusa so se namreč nad hojo v hribe navdušili mnogi, ki se verjetno drugače sploh ne bi.
»Statistika gorskih reševalnih akcij je zelo zgovorna, nesreče pa postajajo vedno bolj absurdne. Veliko bi se jih dalo preprečiti že z dobro pripravo na planinsko turo. V spominu imam nekaj intervencij GRS Kamnik, ki jih sploh ne bi bilo, če si bi doma pogledali planinski zemljevid in se na poti držali markacij, ki vedno pripeljejo na pravi cilj,« poudarja strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, član GRS Kamnik.
Pri tem je seveda imel v mislih novodobni orientacijski pripomoček, ki ga vsi poznavalci gora s Šerkezijem vred ves čas močno odsvetujejo, a njegova uporaba med novodobnimi planinci še kar narašča, to je telefonska navigacija.
626 nesreč v gorah se je zgodilo lani.
»Google ni namenjen orientiranju v gorah in ne more služiti namesto markacij. Slepo sledenje Googlovi navigaciji te lahko pripelje v smrtno nevarno območje. Res je, da se nesreča lahko zgodi vsakomur, tudi izkušenim, a vendar so v porastu nesreče, ko ljudje zaidejo v neprehoden teren zaradi nepoznavanja orientacije v gorah in z neprimerno opremo. Koliko ljudi smo že reševali s težko dostopnih lokacij, kamor so rinili s telefonom v roki. Na našem društvu GRS Kamnik imamo največ intervencij, kar 40 odstotkov, na Veliki planini, kamor se ob lepih dnevih valijo množice ljudi, a brez osnovnega znanja in opreme. Nedavno sem videl gospoda, obutega v špičake,« ponovno opozarja Šerkezi.
Vabijo na vodene ture
PZS zaradi tega letos vabi vse, ki so šele na začetku svoje planinske poti, naj se vpišejo v planinska društva in se udeležijo organiziranih in strokovno vodenih tur. Te so zelo dobra naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta. »Ključno je postopno nabiranje izkušenj! Vsaka aktivnost pod vodstvom strokovno usposobljenih prostovoljnih vodnikov PZS je tudi učni proces, v katerem usposabljamo udeležence za samostojno gibanje v gorskem svetu.
Izkušeni planinci s PZS so opozorili še na aktualne razmere v gorah. Predvsem je v visokogorju ponekod še sneg, zato svetujejo previdnost in uporabo zimske opreme, kjer pot poteka prek snežišč. V visokogorju svetujejo tudi uporabo čelade, sploh tam, kjer poti potekajo pod stenami, čez melišča ali kjer je veliko obiskovalcev. Marsikatera planinska pot je zaradi dolge zime še poškodovana, potrgane so lahko jeklenice ali pa zaradi erozije celo manjka del poti.
Na vodenih izletih, planinskih taborih, orientacijskih tekmovanjih, planinskih šolah in drugod udeležencem ponudimo možnost pridobivanja znanja in izkušenj z različnih področij planinstva za varnejše gibanje v gorah. Poleg tega gorski reševalci beležijo zelo malo reševanj na organiziranih planinskih aktivnostih, kar je lahko še dodatno povabilo planincem, da se včlanijo v planinsko društvo in izkušnje nabirajo postopoma pod vodstvom vodnikov PZS. Člani planinskih društev bodo tako tudi našli svojo družbo za v hribe,« je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu, vodja novinarskega planinskega izleta na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je PZS predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora.
• Načrtujte pot in se v gore odpravite z nujno planinsko opremo.
• Za obisk gora velja načelo postopnosti. Prva planinska tura naj ne bo Triglav, težje vzpone si prihranite za kasneje, ko boste dobro uhojeni in telesno pripravljeni.
• V visokogorje se odpravite zgodaj, ob štirih, petih, in se na ta način poskušajte izogniti poletnim nevihtam, ki jih spremljajo strele.
• Če pridete do pretrgane jeklenice in pot ni varna za prečenje, se obrnite.
• Če se ne počutite dobro ali imate slab dan, se usedite, zadihajte, poglejte naravo okrog sebe in se z nasmehom vrnite.
• Če izgubite markacije, se vrnite po isti poti nazaj.
Na turi so se nam pridružili tudi učenca OŠ Sostro Klara in Jan, člana gorniškega krožka, ter njun mentor Jože Drab, inštruktor planinske vzgoje in avtor gorniškega priročnika Osnove planinstva: Z znanjem varneje v gore, ki je pravkar izšel. »V zadnjih letih je postala popularna hoja v gore tudi zaradi družabnih omrežij, na katerih predvsem mladi delijo svoja doživetja. Mnogi se v iskanju lepega razgleda in atraktivnosti fotografij niti ne zavedajo nevarnosti, ki so jim lahko v iskanju motiva izpostavljeni. Tudi njim bi priporočal to knjigo.«
