OKRASITEV

Nekoč je vsaka gospodinja imela svoj garkelj (FOTO)

Z domačimi rožami okrasili cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja v Kamniku.
Fotografija: Udeleženci delavnice
Odpri galerijo
Udeleženci delavnice

V preteklosti je imela vsaka gospodinja na slovenskem podeželju svoj vrt ob hiši, ki so mu rekli garkelj ali garteljc. Namenjen je bil gojenju zelenjave, dišavnic, zdravilnih zelišč in okrasnih rož ter vzgoji sadik. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do praznične mize. Z garklji je zato povezanega veliko znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari izbor rastlin.
Potonike so letos zacvetele bolj pozno.
Potonike so letos zacvetele bolj pozno.

»Arboretum Volčji Potok in Javni zavod Bogenšperk sta se povezala s projektom Cvetlična kultura podeželja (LAS Garkelj, 2020–2022), v katerem pozornost usmerjata v ohranjanje te dediščine,« pravi mednarodno priznana floristka dr. Sabina Šegula. »S projektom, ki povezuje podeželsko zainteresirano javnost in strokovnjake, prek različnih dejavnosti skupaj oživljamo znanje in tradicijo okrasnih vrtov ob kmečkih hišah slovenskega podeželja in z njimi povezane običaje na območju LAS Srce Slovenije. Kot eno od dejavnosti projekta LAS Garkelj bomo organizirali tudi kreativne delavnice oblikovanja cvetja.«
 

Velik vpliv vremena


Prva delavnica ocvetličenja sakralnih objektov je potekala v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja v Kamniku. Udeleženci so bili z izvedbo zelo zadovoljni. Seznanili so se s posebnostmi uporabe lokalno pridelanega cveta pri izdelavi različnih dekoracij. Pri tem so uporabljali različne tehnike aranžiranja in različna ogrodja.
Floristka Sabina Šegula Fotografije: osebni arhiv
Floristka Sabina Šegula Fotografije: osebni arhiv

»Uporaba lokalno pridelanega cvetja, tistega z domačega vrta, ni tako preprosta,« dodaja Šegulova. »Najprej mora florist ugotoviti, katero cvetje je v določenem času na voljo. Vse je zelo povezano z vremenskimi razmerami. Vreme je letošnjo pomlad zelo razgibano in zelo dolgo so bile nizke temperature. Veliko je bilo dežja in zmočena tla se čez dan težje segrejejo. Zato so rastline letošnjo pomlad kasnile s cvetenjem. Ob načrtovanju dekoracije sem želela uporabiti cvetje, ki je običajno v poletnem juniju že lepo krasilo vrtove, vendar so bile razmere v parku Arboretuma Volčji Potok popolnoma drugačne kot minulo leto. Pričakovala sem, da bodo potonike, ki so tradicionalno cvetje v garkeljcih, že cvetele, pa so bile teden pred krasitvijo še v popkih. Tako sem nabrala potonike v popkih in jih ustrezno pripravila, da so se cvetovi do sobote odprli. Najprej sem vsa stebla očistila vseh listov, nato sem jih močno poševno spodrezala, jih pomočila v sredstvo, ki odpira vodovodne cevi v njih, in jih dala v toplo vodo s hranili za rezano cvetje.«

Želela je uporabiti še rododendron, okrasne čebule, španski bezeg in kolkvicijo. »Testirala sem primernost uporabe potonik in rododendrona v cvetličarski gobi in izkazalo se je, da je najboljša obstojnost v vazah. Poudariti je treba, da se je v zadnjem času zelo razširila uporaba cvetličarskih gob za rezano cvetje, vendar je treba vedeti, katero cvetje ima dovolj moči, da vpija vodo iz gobe in je v njej dovolj obstojno,« je še povedala Sabina Šegula.
 

Brez železnega repertoarja


»Dekoracijo cerkve smo izvedli v Kamniku v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, kjer nas je župnik Luka Demšar lepo sprejel. Najstarejši zapisi o cerkvi segajo že v začetek 13. stoletja. Njena arhitektura je zelo zanimiva. Prvotno naj bi bila tu majhna romarska cerkev, pozneje so postavili novo v gotskem slogu. Zvonik stoji posebej, notranjost cerkve je bogata s freskami in baročnimi oltarji. Glavni oltar je zelo visok in temu primerno je bilo treba oblikovati dekoracijo,« pravi floristka.


Glede na različno uporabo rezanega cvetja, ki ga je nabrala v parku Arboretuma Volčji Potok, z upoštevanjem tradicije podeželja, je predvidela različna ogrodja, ki so omogočala uporabo cvetja neposredno v vodi, brez gobe, je še povedala Šegulova: »Naj poudarim, da smo vse posode temeljito očistili in uporabljali vodo z ustrezno koncentracijo hranil za rezano cvetje. To podaljša življenjsko dobo za več dni in tako zagotovimo daljšo obstojnost dekoracij.

Pri izvajanju praktičnega izobraževanja smo ugotovili, da smo že vsi preboleli covid-19 ali pa bili že dvakrat cepljeni, kar je olajšalo delo. V skupinah smo najprej naredili dva impozantna dvometrska stebra, v katerih se bohotijo veliki cvetovi potonik, dopolnjujejo jih okrogli cvetovi okrasnih čebul, španski bezeg, rododendroni in kolkvicija. Kot zelenje smo dodali rdečo bukev, liste host in oblikovali kompaktno cvetlično kompozicijo. Razrahljali smo jo s travo in žitom.«


Ko so končali, so bili z rezultati zelo zadovoljni. »Čeprav nismo uporabili vrtnic, ki spadajo v železni repertoar cvetja v aranžmajih, smo s pomladnimi cvetočimi grmovnicami in drugim cvetjem ustvarili lepo dekoracijo le iz domačega cvetja. Kmečki vrtovi so prava zakladnica nepozabne lepote, na katero smo ob množični ponudbi na trgu pozabili,« je sklenila dr. Sabina Šegula. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas