DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Nekaj deset evrov na mesec je bolje kot nič

Objavljeno 13. marec 2015 19.06 | Posodobljeno 13. marec 2015 19.06 | Piše: Marija Črešnjevec
Tvorec pokojninske reforme Miran Kalčič je spregovoril o nujnosti vključevanja v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Miran Kalčič Foto: Mavric Pivk

Miran Kalčič, univ. dipl. pravnik, je bil do leta 2006 namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nato direktor Zavoda za varstvo pri delu, član ožje delovne skupine za pripravo izhodišč za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sopredsednik komisije za vzpostavitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ter član in prvi predsednik odbora Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU) med letoma 2004 in 2012. Trenutno je predsednik nadzornega sveta Skupne pokojninske družbe, d. d.

Sodelovali ste pri nastajanju prve pokojninske reforme, pri njenem snovanju in uvajanju v prakso. Ali se je razvila v skladu s pričakovanji?

Širši namen reformiranja je nedvomno v iskanju vzdržnega sistema javnega (obveznega) sistema pokojninskega zavarovanja, kar naj bi prispevalo h konkurenčnosti gospodarstva in ravnotežju javnih financ. Da bi javni del pokojninskega sistema postal vzdržen, naj bi prispeval prenos dela bremena na dodatno varčevanje v prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanjih. V okviru prostovoljnih dodatnih zavarovanj pa reforma še ni v celoti uspela, čeprav nam je uspelo v relativno kratkem obdobju pripraviti pokojninske načrte dodatnega pokojninskega zavarovanja, oblikovati in ustanoviti pravne osebe, ki oblikujejo in upravljajo pokojninske sklade – to so pokojninske družbe, banke in zavarovalnice –, ter zagotoviti ustrezne nadzorne mehanizme. Sicer se je po letu 2001 kar veliko zavarovancev dokaj hitro vključilo v kolektivno prostovoljno dodatno zavarovanje, vendar še vedno ne dovolj delovno aktivne populacije oziroma zavarovancev obveznega zavarovanja. Število se je povečevalo do leta 2005, ko je doseglo okoli 60 odstotkov, potem je bila rast skromna, število zavarovancev pa se je v zadnjem obdobju po možnosti enkratnega dviga privarčevanih sredstev celo znižalo. Tako ni bila dosežena ciljna vključenost več kot 70 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja. Razvilo pa se ni individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer je vključenost zgolj petodstotna. Najbolj izpostavljen problem prostovoljnega dodatnega zavarovanja pa je ne glede na obdobje vključenosti v zavarovanje v tem, da so premije absolutno prenizke, zato pokojninske rente v večini primerov ne bodo pokrile razlike v nižji pokojnini iz obveznega zavarovanja. Skratka, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje še ni tako, da bi dovolj kompenziralo učinke reform v obveznem pokojninskem zavarovanju, in ne odgovarja na spremenjene okoliščine.

Kje so bili največji odmiki od načrtovanega pred leti? So bili ti odmiki pozitivni za razvoj trga pokojninskega zavarovanja ali ne?

Gotovo je bil največji negativni odmik v sicer nepričakovani in kar množični uporabi instituta enkratnega izplačila privarčevanih sredstev po desetih letih zavarovanja. Zaposleni v zasebnem gospodarskem sektorju so lahko izredno izstopili iz zavarovanja in dvignili prihranke. To je imelo v prvi fazi negativen učinek, saj je bila posledica zelo visok odliv sredstev, ta pa se niso namensko porabljala za dodatno starostno pokojnino. Vendar je bila uporaba enkratnega dviga sredstev z vidika razvoja dodatnih zavarovanj lahko, pogojno rečeno in splošno gledano, tudi pozitivna, saj so upravljavci pokojninskih skladov dosledno izplačevali sredstva zavarovancev (čeprav je vladala zelo visoka negotovost glede njihove likvidnosti in solventnosti oziroma zmožnosti izplačevanja). S tem se je po mojem mnenju utrdilo zaupanje v izvajalce oziroma dodatno pokojninsko zavarovanje. Zaradi socialnih stisk pa je vedno manjša pripravljenost in zmožnost plačevati ustrezno dodatno premijo. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja se je število zavarovancev v drugem stebru v 2013. v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 4,4 odstotka, skupni znesek vplačane premije je padel za 15 odstotkov. Kot odmik od načrtovanega lahko ocenimo tudi izjemno majhen delež individualnih zavarovanj (manj kot pet odstotkov vseh).

Ali je država dovolj dobro opravila svojo vlogo pri nastajanju in uvajanju pokojninske reforme in trga dodatnih pokojninskih zavarovanj?

Glede na to, da v Sloveniji prej ni bilo niti pravne ureditve niti tradicije na področju dodatnih pokojninskih zavarovanj, je bila priprava vseh pravnih podlag in podlag za delovanje novih nosilcev zavarovanja ter ponudbo storitev izjemno zahtevna naloga, ki je bila tudi po mnenju tujih strokovnjakov izvrstno opravljena, uvedba dodatnih pokojninskih zavarovanj pa ocenjena kot prava pot pri reformnih prizadevanjih.

Kaj je tisto, kar današnjemu trgu pokojninskih zavarovanj najbolj manjka?

Še vedno je prevelik delež nevključenih in privarčevana sredstva so prenizka. Izvajalci vse od leta 2011 ne povečujejo števila zavarovancev, skrb vzbujajoče pa je tudi, da se v tem obdobju znižuje vplačana premija. Država bi zato morala, poleg tega, da izvajalci dobro opravljajo svojo nalogo, storiti vse, da bi dvignila raven zavedanja in zaupanja v sistem dodatnega zavarovanja (podjetij in zaposlenih).

Kaj je tisto, kar je zastavljeno dobro in kaže ohraniti ter nadgraditi?

Država dodatno pokojninsko zavarovanje že spodbuja z davčnimi olajšavami, in to je nujna in v redu rešitev, a še zdaleč ne dovolj, zato bi kazalo sistem davčnih olajšav izboljšati in nadgraditi. Ustrezne so tudi rešitve, ki jih je prinesel ZPIZ-2, predvsem uvedba krovnih pokojninskih skladov s podskladi z naložbeno politiko, ki je prilagojena različnim starostnim skupinam (naložbena politika življenjskih ciklov), že delno razširjena možnost davčnih olajšav, preprostejši in poenostavljeni postopek vzpostavitve tega zavarovanja, vključitve in pridobitve pravice do dodatne pokojnine. Nekaj pomembnih novosti je bilo uzakonjenih tudi v zvezi z upravljavci pokojninskih skladov. Prav tako je pomembno, da se je s 1. januarjem 2013 ukinila možnost enkratnega dviga sredstev po desetih letih zavarovanja, kar je lastno dolgoročnemu pokojninskemu izdelku. In da se sredstva, ki so višja od 5000 evrov, lahko koristijo samo v obliki pokojninske rente. Pozitivno, kot navedeno, (vendar še vedno premalo stimulativno) delujejo tudi davčne olajšave za vplačane premije in samo polovična obdavčitev izplačane pokojninske rente.

Ali se današnja aktivna populacija dovolj zaveda, da mora za svojo pokojnino kar največ poskrbeti sama? Ali še vedno prevladuje miselnost, da bo država poskrbela za dostojno pokojnino?

Aktivna populacija se tega premalo zaveda, predvsem mladi se ne. Srednja generacija je v fazi ustvarjanja, starejša pa je imela in ima še vedno premalo časa za varčevanje. Miselnost, da bo država poskrbela za vse, se spreminja, vendar počasi. Ljudje vseh generacij se načeloma zavedajo, da pokojnina iz obveznega pokojninskega zavarovanja ne bo dovolj, vendar jim zmanjka moči oziroma volje in tudi sredstev, da bi kaj spremenili. Naj varčujejo za pokojnino v organiziranem in davčno kontroliranem ter stimuliranem dodatnem pokojninskem zavarovanju. In predvidijo tudi znesek oziroma strošek za dodatno pokojninsko zavarovanje na mesec. Ker je tak način varčevanja pod nadzorom in varen, bi moral postati del varčevalnega portfelja vsakega Slovenca, in to od prve zaposlitve. Le nekaj deset evrov na mesec je vseeno bolje kot nič.

Ali ste kot poznavalec in strokovnjak na področju pokojnin zadovoljni s tem, kako ste poskrbeli za svojo?

Relativno sem zadovoljen, saj si bom, upoštevaje možnosti, ki jih je dal sistem z uvedbo prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, in upoštevaje omejeno možnost dokaj kratkotrajne vključenosti v to obliko zavarovanja, vsaj delno pokril bistveni izpad dohodkov zaradi nižje starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja z dodatno starostno pokojnino. Seveda ne v celoti. In seveda predvsem zahvaljujoč delodajalcu ter vključitvi v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Predsednik nadzornega sveta Skupne pokojninske družbe, d. d., meni, da se mladi ne zavedajo dovolj, da bo njihova pokojnina v veliki meri odvisna od vključevanja v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Deli s prijatelji