Našim morskim ribičem tri medalje (FOTO)
V zagrizenem tridnevnem boju za ekipne in posamične medalje na svetovnem prvenstvu v morskem ribolovu iz čolna s palico za mladince do 21. leta starosti, ki je potekalo od 6. do 13. novembra v Piranskem zalivu, so največji uspeh dosegli Hrvati; zmagali so v ekipni in posamični konkurenci. Izjemen uspeh je dosegla tudi naša ekipa A s tretjim mestom v ekipni konkurenci in drugim, tretjim in četrtim mestom med posamezniki.
Na prvenstvu v ribolovu iz čolna s palico ekipi bron, posamično srebro in bron.
Čeprav so italijanski mladinci veljali za glavne favorite prvenstva tako v ekipni kot posamični konkurenci in jim je po prvem ter drugem tekmovalnem dnevu kazalo precej dobro, so jim štrene z dobrimi nastopi zmešali hrvaški in slovenski ribiči. Hrvati so jim namreč prepričljivo odnesli ekipno zlato, slovenska ekipa A pa jih je skorajda ujela in Italijani so srebrno medaljo pred našo glavno ekipo ob enakem številu skupnih dnevnih uvrstitev najboljše četverice ubranili le zahvaljujoč eni boljši dnevni uvrstitvi.
V konkurenci sedmih ekip iz Slovenije (imeli smo dve, drugi po eno), Italije, Hrvaške, Črne gore, Španije in Francije so se dobro odrezali tudi člani naše ekipe B, saj so zasedli četrto mesto pred Španijo, Francijo in Črno goro. Na koncu so izrazito izstopali Hrvati, saj so bili v treh tekmovalnih dneh kar dvakrat najboljši kot ekipa, enkrat pa drugi.
V nasprotju z ekipnimi nastopi so poleg kasnejšega svetovnega prvaka Antonia Smokovića iz Hrvaške izstopali predvsem reprezentanti iz obeh slovenskih ekip A in B. To velja zlasti za svetovnega podprvaka Jana Krajcarja (ekipa Slovenija A), bronastega Martina Frasa in četrtouvrščenega Maja Gajserja (oba ekipa Slovenija B). Največji posamični poraženec prvenstva je Italijan Andrea Costa, ki je na koncu osvojil šele 11. mesto. Po prvih dveh dneh je bil namreč na prvem mestu z enakim številom točk kot Smoković, a si je sanje o zlati ali vsaj bronasti medalji razblinil le z 32. mestom med nastopajočimi. Enako je vse možnosti s slabim nastopom zapravil Andrea Trezza. S končnim šestim mestom je bil celo najboljši Italijan.
Sicer pa so naši tekmovalci dosegli še naslednje posamične uvrstitve: Leon Križman (ekipa A) je bil 8., k čemur mu je največ pripomogel kar 1017 gramov težak kokot kot največja riba prvenstva – z njegovo pomočjo je dosegel tudi tretji najboljši rezultat med vsemi v zadnjem tekmovalnem dnevu. Edina ribička Špela Puhov je bila 15., le mesto za njo se je uvrstil Lukas Lipužič (oba ekipa A). Žan Toncetič je bil 25., Andrej Frumen (oba ekipa B) pa 30. med 35 posamezniki.
Boj z galebom
Na uspeh v ekipni in posamični konkurenci pa ni vplivalo le ribičevo znanje, spretnost lova na majhnem prostoru v čolnu s petimi ali šestimi sotekmovalci ali prednost poznavanja domačega terena, temveč tudi taktika in sreča. Ker je bila riba bolj drobna, je lahko odločalo že to, ali si poskušal ujeti več večjih, a redkejših orad, šnjurov in ribonov, ali pa si z manjšimi trnki raje lovil majhne menole in komaj merske ribončke. Tretji tekmovalni dan so tekmovalno polje pred Piranom obiskali celo štirje tuni, ki so med lovom zagotovo vsaj za nekaj časa preplašili vse ribe naokoli. Eden od tekmovalcev je nekaj časa izgubil z galebom, ki se je pognal na ujeto majhno ribo in zapletel v laks. Marsikdo (zlasti Italijani) so zadnji dan podlegli tudi psihičnemu pritisku in dosegli slabše rezultate, kot so pričakovali ali želeli.
Na tehtanju ulova, ki so ga v organizaciji Zveze za športni ribolov na morju Slovenije in ekipe prireditelja (iz Društva Oradela Piran) izvedi v Bernardinu le v navzočnosti trenerjev ekip, sodnikov, tehtalcev in delegata svetovnega prvenstva, tekmovalci niso smeli biti navzoči, a so skozi steklo vseskozi spremljali rezultate na velikem televizijskem zaslonu. Hrvati, ki so slutili, da bodo zmagali tako v ekipni kot posamični konkurenci, so bili še posebno bučni. Ko so zvedeli za končne rezultate, mladostnemu vpitju in proslavljanju ni bilo videti konca. Podobno je bilo pri naših reprezentantih, povsem razočaranih Italijanov pa kljub ekipnemu srebru ni bilo videti nikjer. Podobno, a vendarle malo bolj umirjeno je bilo tudi dan pozneje na uradni podelitvi medalj in pokalov.
