Naš botanični vrt navdušuje: »Tu imate več rastlin kot celotna Nemčija!«
Čeprav botanični vrt v Ljubljani spada k Univerzi v Ljubljani, bo Mestna občina Ljubljana (MOL) kandidirala za evropska sredstva, s katerimi bodo zgradili prepotreben rastlinjak za rastline, ki jih zdaj vsako jesen vozijo v Koper. Ljubljanski župan Zoran Janković je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da bo občina kandidirala za evropska sredstva v višini štirih milijonov evrov za nov stekleni paviljon za sredozemske rastline.
Dr. Jože Bavcon, direktor botaničnega vrta, razloži, da se MOL očitno zaveda pomena botaničnega vrta, ki je med drugim kulturni spomenik državnega pomena. Spomnil je, da je bilo leta 1974, ko se je širila železnica mimo botaničnega vrta in so zato izgubili del vrta, dogovorjeno, da bo v sedanjem biološkem središču na Večni poti dobil prostor tudi botanični vrt. Zgradili so manjši rastlinjak in vhodni objekt, a so ju po 20 letih podrli, ker je oddelek za biologijo spremenil strategijo, pravi Bavcon.
Botaničnemu vrtu, ki je najstarejši v jugovzhodni Evropi, zato zadnjih pet let ni preostalo drugega, kot da rastline dvakrat na leto prevaža skozi pol Slovenije. To je zelo zahtevno delo, saj imajo nekatere tudi 300 kilogramov. Rastline morajo po tovornjaku premikati ročno, strojev se tam ne da uporabljati, nevarno pa je tudi zato, ker imajo denimo tri metre visoki kaktusi zelo plitve korenine. Selitev je zahtevna, saj lahko rastline med premikanjem uničijo.
Botanični vrt si prizadeva za nov paviljon.
Zdaj ga bodo gradili s pomočjo MOL.
Ta bo kandidiral na razpisu za evropska sredstva.
Botanični vrt je zato prosil MOL za pomoč pri gradnji paviljona na zemljišču, ki ga daje v brezplačni najem od leta 2016. Načrtujejo gradnjo 1000 kvadratnih metrov velikega paviljona za kaktuse, debelolistnice in sredozemske rastline.
Bavcon upa, da bodo kmalu dobili dovoljenje za gradnjo tudi na ministrstvu za okolje, kjer pa naj bi nekateri temu načrtu nasprotovali, čeprav gre za do narave prijazen projekt. »Na 0,7 hektarja bo okrog 1000 različnih rastlinskih vrst. To je rastlinstvo celotne Ljubljane z okolico,« poudarja Bavcon.
Rastline rastejo na ljubljanski zemlji. Nimajo betonskega dna, kot je običajno v rastlinjakih, in tudi nov paviljon je zasnovan tako: »Ohranjamo stik z zemljo in tudi s stalno vodo, kar je za rastline izjemno pomembno. Delamo čim bolj ekološko.«
Meni še, da se na MOL zavedajo, kako pomembna ustanova je botanični vrt, ki deluje že dve stoletji neprekinjeno, saj razmišljajo o širitvi še naprej ob Grubarjevem prekopu, kjer so tudi mestna zemljišča. Širitev je izjemnega pomena za botanični vrt, ki je eden redkih s kar dvema certifikatoma: spada med 18 certificiranih botaničnih vrtov na svetu in med 18 v Evropi, ki predstavljajo semenske banke.
Botanični vrt, ki je eden redkih botaničnih vrtov s kar dvema certifikatoma, se bo še širil.
Znana je tudi nova trasa širitve železniške proge mimo botaničnega vrta. »Dela bodo morala potekati s premislekom, saj posegi v bližini vrta vplivajo na vodni režim tega območja in na koreninske sisteme,« opozarja Bavcon. Zaradi železnice so leta 1974 izgubili del vrta in tudi stalni vodni vir, ki ga je do takrat imel vrt, saj so z deli prekinili podzemne vodne povezave.
Botanični vrt ni samo najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem v Sloveniji, ki je bila s prvotnim imenom Vrt domovinske flore ustanovljen leta 1810. Danes to ustanovo, ki mora na trgu ustvariti kar dve tretjini prihodkov, obiščejo številni obiskovalci, tudi 8000 šolarjev na leto, ki spoznavajo naš izjemni rastlinski svet. Pogled iz tujine pa pokaže še nekaj drugega. »Tu imate več rastlin kot celotna Nemčija!« je Bavconu dejal nemški kolega, ko mu je naš strokovnjak zaupal, da imajo 3500 rastlin. »Mi na to bogastvo, ki nam je samoumevno, pozabljamo,« sklene dr. Jože Bavcon.
