Napoved vremena: Okrnjen prvi odkos

Suša se še kar plazi v Slovenijo. Zadnje padavine v ponedeljek, 20. aprila, ko je na vzhodnem delu Slovenije padla manjša količina dežja, največ okrog 20 mm, so lokalno le malo navlažile površinski sloj tal, vendar niso izboljšale stanja sušnih razmer na kmetijskih površinah. V zahodni polovici Slovenije marsikje ni padlo nič dežja oziroma je le malo poškropilo. Pomanjkanje padavin je spremljalo povečano izhlapevanje zaradi vetrovnega vremena, dnevna evapotranspiracija je ponekod že dosegla 3 do 4 mm (litrov vode na kvadratni meter). To je v zadnjih dneh povzročalo nadaljnje sušenje površinskega sloja tal in zaostrovanju sušnih razmer. Obeti kažejo, da bo konec tedna občasno deževalo, padavin bo največ na severozahodu. Za izboljšanje stanja bi potrebovali več zaporednih dni rahlega dežja.

Sušna četrtina leta

Leto se je sicer začelo z dobro namočenimi tlemi, saj je decembra 2019 padla vsaj povprečna količina padavin. Od začetka marca pa do zadnjega dela aprila pa nikjer v Sloveniji ni bila izmerjena pomembnejša količina padavin. Bilo je sicer nekaj prehodov hladnih front, a te so žal povzročile le težave zaradi nizkih temperatur zraka. Padavin je padlo le nekaj mm, na zahodu Slovenije (Obala, severna Primorska) pa v mesecu in pol ni padlo skoraj nič padavin ...


Skupna količina padavin od začetka leta do zadnjega dela aprila izkazuje precejšen primanjkljaj. Največji je bil na jugu Slovenije (Obala, Bela krajina, Dolenjska), kjer je od začetka leta padla približno tretjina običajne količine padavin. Drugje je padla približna polovica običajne količine padavin, ponekod (Gorenjska) okoli dve tretjini. Nikjer se količina padavin ni približala dolgoletnemu povprečju.

Suhi travniki

Sušne razmere se zaostrujejo na travnikih in pašnikih. Travinje še vedno močno zastaja v rasti, zaradi česar bo okrnjen prvi odkos, kar že resno skrbi živinorejce. Prav tako pomanjkanje vode vpliva na posevke ozimnih žit in jarin, ki so slabo klile. Zaradi suše je moten tudi razvoj zgodnjih zelenjadnic, tako sadik kot setev, ki jih je treba zalivati. Zaradi suhih tal bo motena setev koruze in setev na splošno, saj je zelo težko primerno pripraviti povsem izsušena tla.

Tehnologi svetujejo, da lahko pred škodljivim delovanjem suše rastline na vrtovih zaščitimo na več načinov: z namakanjem/zalivanjem in izvajanjem ustreznih agrotehničnih ukrepov ter povečevanjem založenosti tal z organsko snovjo, ki zadržuje vlago v tleh. Pomemben dejavnik preprečevanja suše je ohranjanje oziroma izboljšanje strukture tal, na kar vplivamo s pravilno obdelavo. Ker obdelava presuhih tal slabo vpliva na strukturo, se temu izogibamo, če ni res nujno. Okopavanje in druga obdelava tal med rastjo nam pomagata vzdrževati ustrezno strukturo tal, hkrati pa z razbijanjem oziroma zamašitvijo talnih razpok preprečujemo izhlapevanje kapilarne vode. S tem odstranimo tudi plevel, ki dodatno odvzema vodo iz tal. Za ohranjanje vlage v tleh si pomagamo tudi z zastirkami, kot so seno in slama, agrotekstili, folije in podobno.

Suša v gozdovih

Suša v naravnem okolju povzroča veliko požarno ogroženost, dež nujno potrebujejo tudi gozdovi. Suha tla so namreč slaba popotnica za sajenje gozdnega drevja, ki ga izvaja zavod za gozdove za obnovo po ujmah poškodovanih gozdov. Zaradi dolgega obdobja brez obilnejših padavin po navedbah zavoda za gozdove največjo skrb povzroča suša, ki bi lahko ogrozila preživetje posajenih sadik, predvsem na izpostavljenih osončenih legah in dinarsko-kraškem območju. Posajenih bo 1,3 milijona sadik v vrednosti 1,1 milijona evrov, ki jih bodo lastniki gozdov dobili brezplačno, saj jih financira država. Za sadnjo v gozdovih so predvidene sadike dvajset različnih drevesnih vrst.

Suhe so tudi gozdne struge in gozdnim živalim ponekod primanjkuje vode.