Maske se vračajo! Infektolog Trampuž napoveduje, kakšna jesen in zima nas čakata
V zadnjih dneh in tednih precej držav, tudi Slovenija, poročajo o več primerih pozitivnih na novi koronavirus. Je razlog v opuščanju ukrepov (skoraj povsod so jih sprostili) ali je kaj drugega?
Naj najprej povem, da imamo zdaj poletni val. Za Nemčijo lahko rečemo, da se vsak teden število novih infekcij podvoji. Pravzaprav vidimo porast in to je verjetno v vseh evropskih državah več ali manj podobno. Kljub temu da ne testiramo več tako pogosto, kot smo prej, in da te številke izhajajo samo iz pozitivnih PCR-testov. Večina ljudi danes dela hitre teste, ki zadoščajo, ampak ti ne gredo v statistiko, vsaj v Nemčiji ne. Tako da je trenutna številka 90.000 novih okužb podcenjena, čeprav je že velika.
Nedvomno gre za poletni val in dva razloga sta za to. Praktično vsi ukrepi so opuščeni, ljudje se tudi bolj družijo. V Nemčiji je sicer še vedno obvezno nošenje mask v javnih prevoznih sredstvih in v bolnišnicah, medtem ko so se drugi ukrepi sprostili. Še pomembnejše pa je, da je virusa ponovno mutiral. Dobili smo različici BA.4 in BA.5. Na eni strani tako dopuščamo, da se okužimo, zato se virus širi in povečuje se število novih okužb. Kar pa je dobro pri vsem tem, da ne vidimo porasta bolnikov na covidnih oddelkih. To pomeni, da prihaja do okužb, vendar zaradi tega nismo preveč zaskrbljeni, predvsem ne za tiste, ki so že cepljeni ali večkrat cepljeni, saj s tem krepimo imunost v celotni populaciji. Na ta način se pripravljamo na mogoče še hujše razmere, ki nas čakajo jeseni ali pozimi, ko bomo več časa preživeli v zaprtih prostorih. Potem lahko virus eksplodira. Zato moramo ta čas izkoristiti, da se pripravimo na jesen in zimo. Na eni strani, da ljudi pripravimo, da bo treba spet nositi maske v zaprtih prostorih, in da bomo rizične osebe, pri katerih lahko pride do težjih potekov, pred jesenjo cepili. Trenutno še ne vemo, katero cepivo bo najboljše. Začeli bomo šele septembra, najverjetneje pa bo šlo za cepivo, ki bo delovalo tako proti prvotnemu virusu kot proti omikronskemu, bo torej dvovalentno. Spet se bodo začeli cepiti najprej najbolj ogroženi, to so starejši od 80 let, pa potem od 70 let, verjetno potem tudi od 60 let, poleg teh pa še tisti, ki imajo pridružene bolezni.
Če gledam s svojega stališča: proti covidu sem bil tretjič cepljen decembra. Me to še varuje pred covidom?
Verjetno, da ne ve več. Po šestih mesecih te zaščite proti virusu ni več. Lahko se okužite z omikronsko različico, verjetno se tudi boste. Ampak potek bolezni bo zelo blag ali pa sploh ne boste vedeli, da ste se okužili, s tem pa bo spet tako, kot da bi se ponovno cepili: okužba vas bo spet stimulirala in spet boste zaščiteni. Točno ta scenarij, da se ljudje cepijo trikrat ali štirikrat in se potem enkrat ali dvakrat okužijo, je, kar smo želeli. Edino na ta način bomo prešli iz te pandemične oblike v tako normalo, da bo ta virus nenevaren in bo krožil vsako leto kot gripa.
Tisti, ki so bili ves čas proti cepljenju, niso razumeli, da je bilo cepljenje mišljeno samo v prehodnem obdobju, da ob prvem stiku, ko še nimamo nič imunske zaščite, virus premagamo, da pomagamo telesu s temi cepivi, zaradi katerih potem ta prvi stik z virusom ni tako hud. Mislim, da bomo na koncu cepili vsako leto, a le osebe, pri katerih je nevarnost hujšega poteka, in to verjetno celo istočasno z gripo.
Ni bojazni, da bi to cepljenje postalo periodično in da bi se bilo treba cepiti vsakih šest mesecev?
Ne, ne. Mislim, da je večina populacije ali cepljena ali so prebolevniki, nekateri tudi oboje, kar je najboljše. Najboljše se je najprej cepiti, potem pa okužbo preboleti. V zgodovini večine pandemij smo lahko videli, da prvi val ni tako hud, drugi val je izredno hud, tretji val je že precej manjši, manjši tudi od prvega vala, četrti val pa se še komaj vidi. Tako je bilo denimo pri španski gripi in podobno. Govorim o virusih, ki so izrazito nalezljivi, tistih, ki se širijo z aerosoli, še preden imamo simptome.
Ali se je smiselno cepiti četrtič ali že petič za nekatere skupine s temi istimi cepivi, ki jih imamo danes na voljo, ali je boljše počakati na novo, posodobljeno cepivo?
Cepiva, ki so zdaj na voljo, ne ščitijo popolnoma, ampak še vedno zadosti. Če ne pridejo nova cepiva, ker jih bodisi ne bi odobrili ali podobno, bomo cepili s temi. Kot rečeno, niso popolna zaščita, zadošča pa za navzkrižno imunost proti omikronu, da ne bo nihče umrl. No, ne bom rekel nihče, ampak zelo redki. Če bo pa vmes prišlo boljše cepivo, pa bomo raje uporabili novo.
Na konkretno vprašanje, za tiste, ki niso več zaščiteni, ker je poteklo šest mesecev od zadnjega cepljena ali od okužbe, ali se zdaj cepiti ali počakati na novo – jaz bi malo počakal. Zdaj še ni čas za cepljenje. Omikronska različica je malo nevarna, pa tudi mogoče moramo malo počakati, kako hudo bo jeseni ali pozimi. Če se že zdaj cepimo, bomo imunost do takrat že izgubili in se bomo morali še enkrat cepiti. Tako da bomo začeli cepiti v začetku jeseni. In v teh dveh mesecih, ki nam še ostaneta, bomo videli, ali bo to enovalentno ali dvovalentno cepivo. Vsekakor so najbolj ogroženi tisti, ki niso niti cepljeni niti se niso okužili, in tisti, ki so to naredili oziroma imeli, vendar pred dvema letoma. Moramo biti pripravljeni, če bi se kaj nepričakovanega zgodilo, da bi imeli polno pacientov, potem pa bi bilo treba zadeve zaostrovati. Ampak ob sedanjih različicah kaže, da ta val ne bo hud. V preteklosti smo se že naučili: uporabljajmo maske v zaprtih prostorih, cepiti rizične osebe, in če ste pozitivni, v izolacijo.
Kako se pri vas pripravljate na jesenski oziroma zimski val? Kaj lahko naredi posameznik, kaj pa politika?
Posameznik v pandemijah ne more veliko narediti. Politika mora narediti strategijo. Za posameznika je pomembno, da se mu razloži, da bo virus za vedno med nami, da pričakujemo še eno zimo, ko bodo malo hujše razmere, pa ne tako hude kot prejšnjo. A pri politikih sem že praktično izgubil upanje, da so se kaj naučili iz zadnjih dveh let. Nenehno ponavljajo iste napake. Na primer, nemogoče je govoriti – sem slišali, da tako politiki govorijo v Sloveniji –, da mora posameznik prevzeti odgovornost. To je neumnost. Treba je jasno povedati, da nas čaka še ena zima, ko bo več infekcij, zato se moramo pripraviti že zdaj, da boste morali žal v zaprtih prostorih nositi maske. Slišim to, ne samo v Sloveniji, tudi drugje. V Nemčiji imamo ministra za zdravje, ki dosti agresivno prepoveduje. Imamo pa tudi koalicijo z liberalci, ki to ne želijo slišati, ne govorijo čisto pošteno. Zmeraj je dobro, da se jasno pove, kakšne so razmere in da se zadeve ne poskušajo olepševati. Poglejte Švedsko. Naredili so praktično vse narobe, kar so lahko naredili. Imeli so praktično dvakrat toliko mrtvih, kot jih je imela Nemčija. Tudi Švica, kjer so se upirali ukrepom zaradi močnega gospodarskega lobija, so imeli precej smrti.
Še zmeraj se je pokazalo, da je bolje biti preveč previden kot premalo. Narava je zmeraj pametnejša od nas. To ne pomeni, da moramo iti v zaprtje in zganjati paniko, ampak maska FFP2 je odlična za preprečevanje prenosa vseh respiratornih virusov, tudi za gripo. Treba je poskrbeti, da bo na voljo zadosti teh mask. To lahko uvedemo in pa delo na domu – ta model bo verjetno tudi v prihodnosti ostal.
Vedno, ko se pogovarjamo o koronavirusu, se omenja število okužb. Kaj nam to danes sploh pove?
Število okuženih med državami niso primerljive, ker eni testirajo več, drugi manj, eni bolj ciljano, drugi kar vse, tako da te številke niso čisto primerljive. Predvsem tudi za to, ker ti hitri testi niso najzanesljivejši, pa tudi, ali je bris vzet v pravem času in na pravi način. Množičnega testiranja ne priporočamo, ker nam na koncu nič kaj dosti ne pove. Lahko gledamo sprejeme v bolnišnico, vendar včasih tudi bolnišnice ne poročajo vsega. Če gledamo umrle, je spet težko, ker eni umrejo z virusom in ne zaradi virusa. Kaj pa vseeno te številke pomenijo? Če ne spreminjate strategije testiranja, če na primer številke rastejo (ali padejo), vidimo, kako in kje se virus širi. To pomaga, če recimo zaznamo rast okužb, da smo v novem valu, da se moramo pripraviti. A če istočasno ni porasta bolnikov v bolnišnicah, potem vidimo, da virus ni nevaren.
Primerjave med državami je težko delati, razen pri mrtvih. Kot sem rekel, je Švedska imela dvakrat več mrtvih kot Nemčija, predvsem ker so takrat ukrepe prepustili ljudem samim. Ljudje pa ne vedo, kaj narediti. In kaj se je zgodilo? V domovih za starejše, ko je šel val skozi, jih je polovica umrla. Bilo je tako hudo, da jih v bolnišnice sploh niso več vozili. In to zdravniki vidimo kot zelo nesolidarno. Mi želimo vse ljudi, tudi starejše, zaščititi, saj nihče ni manj vreden. Tam pa so to opustili in ni nihče odgovarjal. V nekaterih drugih državah, kjer so denimo pustili odprta smučišča in restavracije, pa že odgovarjajo.
Kakšna je verjetnost, da bo naslednja različica hujša, agresivnejša od obstoječe različice?
Virus se nenehno spreminja. Je pa zelo majhna verjetnost ali skoraj nemogoče, da se to zgodi. Zakaj? Ker bi ta virus moral uiti našemu imunskemu sistemu, ki je še kar v redu, imamo precepljenih okoli 60 odstotkov svetovne populacije, v nekaterih državah blizu 90 odstotkov, tako da virus praktično nima več možnosti, tudi če mutira, zaradi delne imunosti, da bi naredil bistveno škodo. Tudi če bi nastala nevarna varianta, to ni mogoče. Ker če postane tako huda, se ne more več toliko širiti. Zato je za nas, z znanstvenega stališča, v bistvu pandemija mimo. Seveda pa vsak tak val naredi veliko škodo. Ne samo v bolnišnicah, saj moramo, če ga želimo držati pod kontrolo, pozitivne ljudi izolirati. To pa pomeni velik izpad v službah, v proizvodnji, v gospodarstvu. Tudi če ne bo zaprtja.
Mi imamo trenutno okoli 20 odstotkov zdravstvenega osebja v izolaciji, saj ne želimo ogrožati naših bolnikov. To so ti, ki se zdaj okužijo z omikronom in so polno cepljeni. Še vedno se testiramo dvakrat tedensko, morda bomo, če bodo številke višje, spet prešli na dnevno testiranje. Vsak pozitivni gre takoj v izolacijo, da se virus ne širi na paciente, kar bi lahko bilo potencialno smrtno nevarno zanje. Težava je, da primanjkuje osebja, a še vedno nas je dovolj, da ne prestavljamo operacij, saj smo dobro pripravljeni. Dve leti smo delali dan in noč, ne toliko zdravniki kot negovalno osebje, zdaj pa smo si končno malo opomogli, tako da lahko tudi z 20 odstotkov manj osebja delamo vse, pa še malo več, da nadoknadimo, kar smo med epidemijo prestavili.
Kako daleč smo od tega, da covid postane nekakšna gripa? Je že na tej ravni?
Verjetno, da to zimo še ne, drugo leto pa praktično skoraj gotovo.
