Napoleon jim ni prišel do živega

Pogled na komendo Velike Nedelje pod vznožjem Slovenskih goric nam morda najbolje pričara svet, v kakršnem so živeli navadni smrtniki v srednjem veku. Ko se peljemo po cesti od Ptuja proti Ormožu, se nam na griču na levi zabliska grad, oblečen v rumeno barvo, in pa cerkev sv. Trojice iz 13. stoletja, vsa v belem. Zavijemo z glavne ceste in peljemo navkreber, lahko parkiramo pri župnišču, ki stoji zraven osnovne šole, ali pa pri cerkvi, ki je od svoje prvotne romanske oblike doživela raznolike prezidave, današnja podoba je s konca 17. stoletja.

Nad vhodom takoj opazimo črn nemški križ, kar je znak reda križnikov, ki izhajajo iz srednjeveškega reda vitezov nemškega reda, enega od treh krščanskih vojaških redov.


Notranjost cerkvene ladje je pravo bogastvo fresk, detajlov, izjemen je zlati oltar, pravi biser pa je za oltarjem, kjer imajo križniki ohranjen krstilnik iz pohorskega marmorja iz 13. stoletja. Okrašen je z ženskimi glavami, te predstavljajo štiri rajske reke, ki tečejo na vse štiri strani neba. Za današnje oči malce okorne, a prvinske podobe bibličnih prizorov so iz 14. stoletja in kažejo na bogat kulturni razcvet cerkvene umetnosti v tistih časih.

Žal kar malce pozabljena zgodba o nemškem redu ali križnikih na naših tleh se je začela leta 1199, ko so nemški vitezi prav na polju pri Veliki Nedelji premagali Ogre in se na griču za stalno naselili. Od prve romanske kapele in skromnega bivališča sta zrasla cerkev in grad, prava komenda, gospodarsko-verski center, značilen za srednjeveško družbo. Napoleon je red razpustil, a so se križniki obdržali in pri Veliki Nedelji gospodarili vse do druge svetovne vojne, ko so bili razlaščeni. Danes je komenda na svoj način oživljena.

Grad je obnovljen, večina detajlov restavriranih. V njem sta muzej in arhiv, v zadnjih letih pa je postal kulturno središče, saj pred cerkvijo domačini zlasti poleti prirejajo gledališke igre in koncerte.


Na dvorišču je lepo ohranjen baročni vodnjak s kovanimi kolesi in okrasjem. Obnova gradu in cerkve je bila zaradi prepleta slogov eden zahtevnejših restavratorskih projektov v Sloveniji. Zato pa je danes sprehod okoli komende izjemno doživetje. Cerkev je kot praviloma vse krščanske cerkve orientirana vzhod–zahod, tako da je vhod vselej obrnjen proti zahodu.

Od cerkve sv. Trojice nam ponese pogled daleč prek rodovitne zemlje Dravskega polja, za hrbtom pa se rahlo vzpenjajo gorice, ki se nastavljajo južnemu soncu. Odveč je poudarjati, kako dobro vino je doma v Slovenskih goricah.


Izlet v Veliko Nedeljo je kot nalašč za družino z otroki, ki si bodo morda prvič ogledali in doživeli srednjeveško ohranjeni grad, prisluhnili zgodbi o življenju vitezov, se navdušili nad starim kmečkim orodjem. Ko bodo imeli dovolj, jih popeljemo še pod župnišče na igrišče.