NOVE OBDAVČITVE

Obdavčitev premoženja: 350 ali 3500 evrov novega davka za večje stanovanje?

Preberite, koga bi uvedba novega davka najbolj prizadela in kako visok naj bi bil. Predstavljamo hipotetični primer lastnika stanovanja z nekaj prihranki. V javnosti krožita dve odstotkovni stopnji, med njima pa kar desetkratna razlika.
Fotografija: Anže Burger, ekonomist in izredni profesor mednarodne ekonomije na FDV.  FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Anže Burger, ekonomist in izredni profesor mednarodne ekonomije na FDV.  FOTO: Jure Eržen, Delo

Včeraj smo dobili novega premierja Roberta Goloba, koalicijska pogodba je bila podpisana v torek. Že vse od začetnih pogovorov med strankami o sestavi koalicije, v javnost kapljajo informacije o nekaterih nameravanih ukrepih nove vlade. Tako so nedavno zakrožile informacije o uvedbi novega davka. Vlada naj bi želela obdavčiti premoženje.

V igri naj bi bil progresiven davek na premoženje v višini enega promila; na vsakih 100.000 evrov premoženja bi torej plačali en promil (0,1 %) davka.

Imate večje stanovanje in prihranke? Toliko davka boste plačali

Hipotetični izračun: če imate večje stanovanje v Ljubljani ali okolici v vrednosti 300 tisoč evrov (po toliko se dandanes skorajda prodajajo že garsonjere), družinski avto in nekaj prihrankov na banki, imate približno za 350 tisočakov premoženja. V tem primeru bi plačali približno 350 evrov davka.

Težava pa je, da ne vemo, kako visok naj bi bil davek na premoženje in kaj konkretno pomeni progresivnost. Premier Golob je namreč na 24ur v studiu povedal: »Kdor ima več, ta bo dal. Kdo nima, ne bo dal nič. /.../ Lahko skrbi samo tiste, ki so bogati« in pri tem omenil, da pa naj bi davek znašal en odstotek (1 %) premoženja. To pa je desetkrat več kot po prvih informacijah.

Naš hipotetični primer lastnika stanovanja v Ljubljani in okolici v vrednosti 300.000 evrov ter avta in nekaj prihrankov bi v tem primeru nanesel na neverjetnih 3500 evrov novega davka. V posebni zagati se utegnejo znajti tudi upokojenci, ki so si v času Jugoslavije postavili hiše na dobrih lokacijah (Ljubljana z okolico, Kranjska Gora, Bled, Obala ...) in so na papirju vredne celo premoženje. Ti bi utegnili prejeti po 5000 evrov in več davka, odvisno od cenitve njihovega premoženja.

Na tem mestu sicer ponovno opozarjamo, da so naši izračuni hipotetični in da ta trenutek še ni jasno, kako naj bi obdavčitev izgledala. Predvsem ni jasno, kakšne bodo lestvice oziroma razredi za odmero davka in kako bo politika rešila problem veliko Slovencev, sploh starejših, ki imajo lastniška stanovanja in hiše, na papirju vredne več sto tisočakov, hkrati pa tolčejo revščino z mizernimi pokojninami.

Kaj pravijo ekonomisti?

Ali potrebujemo davek na premoženje in kaj bi to pomenilo za blaginjo ljudi, smo povprašali ekonomista Dušana Mramorja in Mateja Lahovnika z ekonomske fakultete ter ekonomista Anžeta Burgerja s fakultete za družbene vede. 

Mramor: novi davek ne viša blaginje, izgubljali bomo talente

Mramor je previden s komentarji, saj je še veliko neznank in, kot pravi, je pri davkih vse v podrobnostih. Pravi, da imamo manj obdavčeno premoženje in nepremičnine, kot jih imajo druge razvite države, ampak logike, da bi več davkov pobrali in jih namenili za nadaljnje povečanje socialnih izdatkov ter tako s tem še povečali javno porabo in enakost dohodkov in enakost premoženja, ne podpira. Meni, da se s tem ne viša materialna blaginja ljudi, saj »se delo s takimi spremembami vedno manj izplača in izgubljamo največje talente«.

Dušan Mramor.  FOTO: Leon Vidic, Delo
Dušan Mramor.  FOTO: Leon Vidic, Delo
»Nisem proti davku na premoženje, tudi sam sem predlagal davek na nepremičnine, ko sem bil minister. Toda če bi višali posamezne davke, bi bilo treba te dodatne javnofinančne prihodke nameniti, na primer v raziskave in razvoj, v izobraževanje, ključno infrastrukturo. Torej v področja, kjer bi na dolgi rok najbolj povečali bruto domači proizvod in blaginjo ljudi. To bi podprl. Lahko pa bi tudi z uvedbo davka na premoženje znižali kakšen drug davek, kjer smo nadpovprečno visoko. Tako smo na primer pri prispevnih stopnjah dohodkov iz dela v OECD drugi in imamo tako izjemno obremenjene plače s prispevki, na drugi strani pa imamo nepremičnine in premoženje skoraj neobdavčene.«

Mramor meni, da imamo »skoraj najvišjo uravnilovko na svetu, ker so razlike med dohodki prebivalcev in tudi razlike med njihovimi premoženji primerjalno izredno nizko, zato tega ne bi več zniževal«. Sam bi sicer želel še nekoliko večjo uravnilovko, kot jo imamo sedaj, ampak težava je v tem, da se ne moremo neodvisno odločati o tem. »Države, ki so naše konkurentke na trgu blaga in storitev, si ogledujejo ali pa celo že zaposlujejo naše najboljše kadre. Že sedaj imamo veliko dnevnih migrantov. Zato država še višje uravnilovke ne more zdržati.

Zgodi se lahko dvoje: ali ti najboljši odidejo ali pa delajo slabše oz. po načelu: nihče me ne more tako slabo plačati, kot lahko jaz slabo delam. Na trud posameznika na delovnem mestu izjemno vpliva, kakšen je sistem in obseg spodbud za dobro delo. Pri tem igra pomembno vlogo denarno plačilo. Če morajo vsi dobiti enako, kar je pri nas bolj pravilo kot izjema, se seveda vsak vpraša, zakaj bi vlagal več truda, to pa zelo negativno vpliva na delovno aktivnost, produktivnost in v zdajšnji fazi na blaginjo prebivalcev.«

Lahovnik: Najbolj bo prizadet srednji sloj, premožni imajo itak denar v tujini

Tudi Lahovnik je podobnega mnenja: »OECD nas opozarja, da moramo razbremeniti dohodke od dela in bolj obremeniti premoženje, zato je dodatno obremenjevanje premoženja smiselno le, če hkrati znižujemo dajatve na delo. Ne bi pa smeli uvajati dodatnih davkov le za to, da bi financirali višjo javno porabo.

Matej Lahovnik. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Matej Lahovnik. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Pri obdavčitvi premoženja je treba upoštevati, da bo spet najbolj prizadet srednji sloj, ker so najpremožnejši svoje premoženje prenesli v davčne oaze, če imajo več nepremičnin ali finančnih naložb v Sloveniji, pa pogosto na pravne osebe. To pomeni, da če vzamemo seznam 100 najpremožnejših Slovencev, zlahka ugotovimo, da imajo velik del svojega premoženja v tujini ali pa na pravnih osebah.«

Vsaka ekonomska politika bi morala spodbujati investicije in varčevanje, ne pa samo potrošnje, zato je uvajanje dodatnih dajatev na premoženje lahko tudi napačen signal, da se bodo tisti, ki investirajo in varčujejo, kaznovali. »Najpremožnejši se bodo temu davku tako kot  do zdaj izogibali s kreativnimi načini, kot je ustanovitev raznih fundacij ali pravnih oseb v tujini, na katere bodo prenesli premoženje in se izognili davkom v Sloveniji. Ne smemo tudi zanemariti, da imajo mnogi nepremičnine na Hrvaškem in lahko pridemo v paradoks, ko bo vikend nekje v Sloveniji na Kozjanskem obdavčen, ob obali na Hrvaškem pa pri nas sploh ne, s čimer bomo spodbujali naložbe v nepremičnine drugje.«

Burger: potrebe za dvig davka sploh ni

Anže Burger, ekonomist in izredni profesor mednarodne ekonomije na FDV.  FOTO: Jure Eržen, Delo
Anže Burger, ekonomist in izredni profesor mednarodne ekonomije na FDV.  FOTO: Jure Eržen, Delo
Burger pa meni, da bi morala vlada v razmerah visoke zadolženosti in staranja prebivalstva najprej poiskati rezerve v javnofinančnih izdatkih, da dvigovanje davkov sploh ne bi bilo potrebno. Za morebitno potrebno zagotovitev dodatnih proračunskih virov bi bilo treba slediti ekonomski logiki in dvigniti tiste davke, ki povzročajo najmanj distorzij. »Dvigniti torej davke na potrošnjo (DDV, trošarine), na ekonomske rente (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjsko rabo) ter zmanjšati davke na delo in omejiti socialne prispevke navzgor.«

Prepričan je, da je obdavčitev premoženja nesmiselna, razen v primeru omenjenega nepremičninskega davka na vrednost zemljišča, saj splošna obdavčitev premoženja zmanjšuje spodbude za investicije, spodbuja potrošnjo in povzroča selitev premoženja v tujino, kar je ravno nasprotno od tistega, kar bi si morali želeti. 

»Premoženje, kot so kmetijska zemljišča, proizvodna sredstva, poslovne objekte in muzeje, je popolnoma nesmiselno in škodljivo obdavčevati, ker s tem zaviramo gospodarsko aktivnost. V Sloveniji moramo zmanjšati davčno progresivnost, saj smo za zaposlovanje strokovnjakov v primerjavi z bližnjimi državami nekonkurenčni. Nihče ne bi smel plačati več kot 50 odstotkov davkov in prispevkov na svoje dohodke,« pravi Burger.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas