BOBO

Največja kača gostuje na Bledu (FOTO)

Objavljeno 14. avgust 2020 14.31 | Posodobljeno 14. avgust 2020 14.31 | Piše: Boštjan Fon

Burmanski piton Bobo je največji primerek iz roda luskarjev v zasebni lasti pri nas.

Nekoč je delal v šovbiznisu. FOTOGRAFIJE: Boštjan Fon
»Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol’co ta podoba raja,« je zapisal France Prešeren, in čeprav se turistov kot lani in predlani ne tare, ima Bled rekord. Za nekaj časa se je v posebej prirejeno in klimatizirano dvorano poleg igralnice preselil Bobo. Prišel je iz Lukovice in spoznal, da mu je v družbi Nike Leben prav fino. Bobo je namreč kača, Nika pa se na to večini zoprno plazilsko populacijo nadvse spozna.

Kača namesto psa

»Burmanski piton Bobo je trenutno največja kača v zasebni zbirki pri nas. Večja kača je menda samo še v ljubljanskem živalskem vrtu,« pove Nika, ki se ga kljub velikosti prav nič ne boji: »Poznam njegov značaj, ki je zelo miren. Ko je bil mlad, danes šteje četrt stoletja, leto gor ali dol, je nastopal v predstavah z ognjem. Njegova kariera v zabavljaštvu je trajala kar nekaj let, nato ga je prvi lastnik dal članu društva Bioexo, kjer je njegovo življenje precej bolj mirno.« Bobo je prišel na Bled v okviru gostovanja na razstavi Čudovite živali.

image
Burmanski piton je trenutno največja kača v zasebni lasti pri nas.

Nika pravi, da ima posebno poslanstvo: »Opozarjam obiskovalce, da se pred nakupom kače pozanimajo o njenih lastnostih, tako fizičnih kot značajskih. Burmanski piton je v mladosti dolg okoli 70 centimetrov, nato pa pridobiva na dolžini ter teži. Bobo trenutno tehta 45 kilogramov in v dolžino meri nekaj manj kot pet metrov. Za tega, ki ga ima v oskrbi, je lahko zelo naporno.« Vendar pa je kačji rekorder morda zanimiv za gorenjsko populacijo, ki ji očitajo škrtost. Slišali smo duhovito pripombo enega od obiskovalcev, da bi ga rade volje zamenjal za psa. Namreč: Bobo se prehranjuje le enkrat na mesec. »Zadnje kosilo je bil zajec, ki je tehtal šest kilogramov. Pred dvema tednoma je snedel obrok in še naslednja dva tedna niti najmanj ne bo občutil kakšnega pomanjkanja. Potrebuje le svežo vodo in pravilno temperaturo ter dovolj prostora,« pove Nika, ki jo povprašamo, če kačo pelje tudi na sprehod. »Vreme je čez poletje kakšne dni primerno, ker je temperatura okoli 30 stopinj. Kar je nižje od 22, je za Boba zoprno, če gre pod 20 stopinj, pa že nevarno. Lahko bi se prehladil in tako končal svojo pot.«

Previdnost je božja mast

Kadar Boba prestavljajo, je potrebno več oseb. »Dejansko sta potrebna najmanj dva. Bobo je sicer miren, včasih kot mucek zapiha, drugače pa ni strupen in niti najmanj nevaren, tudi ugrizne ne. Vendar je plenilec in zato ga nikoli ne oskrbujem sama, nikoli ne grem v terarij brez spremstva.« Nika pravi, da je Bobo že toliko velik, da lahko človeka objame in ga zaduši. Da bi ga videla, da je hiter, se še ni zgodilo.« Nikoli ne veš,« je previdna in dodaja: »Sem pa to videla pri mrežastem pitonu, ta je izjemno hiter.«

Najtežja pitonka ima 183 kg

Burmanski piton, po latinsko mu rečemo Python bivittatus, je ena od petih največjih kač na svetu. Naravno domovanje ima v pragozdovih jugovzhodne Azije, najraje se zadržuje v bližini vode, rad pa spleza tudi na drevo. Po statistiki povprečno zraste do dolžine petih metrov in pol, povprečna teža pa znaša 71 kilogramov. Zanimivo je, da so samičke daljše in obilnejše od samčkov. Največji znani primerek te vrste kač živi v živalskem vrtu v ZDA, samička po imenu Baby meri v dolžino krepko čez osem metrov, ob zadnjem tehtanju pa je imela spodobnih 183 kilogramov.

Med naborom razstave lahko vidimo tudi krokodila, dolgega štiri metre. Zverina je ob Blejsko jezero prišla naravnost z Nila. K sreči je nagačena, a zato nič manj grozljiva, če se postaviš obnjo. Kajman po imenu Karli še ni nagačen ali spremenjen v torbico. Je drug patron krokodilje vrste, ki se hrani vsak dan in se kot majhen otrok sproti izmišljuje, ali bi podgano, ali piščančka, ali nemara ribo.

image
Otroci se lahko poigrajo z želvico.

»Karli tudi gostuje pri nas. Pred devetimi leti sem ga prinesla v Slovenijo za prijatelja. Dolg je bil le trideset centimetrov, nato je pridno jedel in zrasel do dolžine 120 centimetrov. Njegov ugriz je zelo močan, kar vidimo, ko drobi piščančje kosti. Ne mara prestavljanja sem in tja, od decembra, odkar je na Bledu, pa se me je že toliko navadil, da se ga lahko dotaknem in mu pomagam na poličko. Vendar morava biti sama, hrup v okolici ga zmoti in znervira. Dela se, da je hlod, in gre pod vodo.« Bobo in Karli sta najbližja soseda, živita v spokoju, okoli njih pa je še precej tihih, nenavadnih in celo smrtno nevarnih pajkov in kač. Najbolj hrupen od vseh je Zobek, dihur, ki rad zaropota po domovanju, a se hitro umiri, ko ga Nika da iz bivališča in mu ponudi prigrizek. Rad se sprehaja po prostoru, le do Boba in Karlija ga nič kaj ne mika, da ga kateri od njiju ne bi zamenjal za kosilo.




Deli s prijatelji