TRADICIJA OSTAJA

Najbolj cenjen je solni cvet

Solnice je letos dovolj, če bo toplo in sušno, bodo lahko želi Od leta 2014, ko je bilo poletje deževno, si še niso opomogli
Fotografija: Letošnjo žetev so solinarji začeli mesec in pol kasneje kot običajno. FOTO: Branko Furlanič
Odpri galerijo
Letošnjo žetev so solinarji začeli mesec in pol kasneje kot običajno. FOTO: Branko Furlanič

 Letošnjo žetev soli so solinarji začeli mesec in pol kasneje kot običajno. Vzroki pozne in posledično krajše žetve, ki se navadno konča v sredini septembra, so izredno deževen maj in večji nalivi v začetku julija. Kolikšna bo, je odvisno od tega, kakšen bo avgust, direktor podjetja Soline, ki je v lasti Telekoma Slovenije in je upravljavec solin v Sečovljah in Strunjanu, Klavdij Godnič močno upa, da bodo pridelali vsaj 1250 ton jedilne soli, kar je letno povprečje prodaje. Solnice je letos dovolj, če bo vreme toplo in sušno, bodo lahko nemoteno želi.
 

Pridelava upada


Pridelujejo jo s starim lesenim orodjem po načinu, ki je enak žetvi pred 700 leti. FOTO: Iztok Škornik
Pridelujejo jo s starim lesenim orodjem po načinu, ki je enak žetvi pred 700 leti. FOTO: Iztok Škornik
Lani so pridelali le 800 ton jedilne soli in po opažanju nekaterih kupcev je v marsikateri trgovini v zadnjem času ni bilo moč kupiti, a Godnič pojasnjuje, da so prodajo zaradi lanske slabe letine omejili do poletja, ko bo nov pridelek. Poudarja, da si od leta 2014, ko je bilo poletje deževno, posledično pa ni bilo nobenega pridelka, še niso opomogli. Od takrat so težave reševali izključno z zalogami iz prejšnjih sezon, ki pa jim jih zaradi podnebnih sprememb še ni uspelo obnoviti.

»V zadnjih 10 letih se padavine ne pojavljajo več enakomerno vse leto in čedalje več je mesecev in let z obilnejšimi padavinami, ki niso bile značilne za ta prostor z ekstremnimi kratkotrajnimi nalivi s količinami od 400 do 1600 mm/h. Nalivov z več kot 100 mm/h pa je bilo od leta 2010 več kot 40,« pojasni direktor, pri tem pa izpostavlja leta 2010, 2014, 2017 in 2019. »Poleg tega se spopadamo s pogrezanjem solinske infrastrukture ter postopnim, a trajnim dvigovanjem gladine morja in s tem povezano višjo oseko, kar še dodatno otežuje izpust vode iz zaprtega sistema kanalov v KPSS,« razloži sogovornik. Sečoveljske soline je leta 2010 popolnoma poplavilo, pri zagotovitvi zaščite pred visokimi vodami oziroma sanaciji je potem pomagala država. Kako varne so pred visokimi vodami zdaj? »Po zadnjih sanacijah čelnih visokomorskih nasipov in Jernejevega kanala so soline na Leri bistveno bolj varne kot pred poplavami leta 2010. Fontanigge pa še vedno poplavlja reka Dragonja,« navede Godnič.



Med tremi vrstami – tradicionalno soljo, piransko soljo z zaščiteno označbo porekla in solnim cvetom – je zaradi svoje strukture in sestave najbolj cenjen solni svet, največje pa je pomanjkanje tradicionalne soli, tako fino mlete kot grobe. Vzrok pomanjkanja soli, ki jo pridelujejo s starim lesenim orodjem po načinu, ki je enak žetvi pred 700 leti, pa je poleg podnebnih sprememb tudi povečana prodaja v zadnjih letih. Največji odjemalci v Sloveniji so veletrgovci, med njimi Hofer, Mercator, Spar, Lidl, Agrarija, Fama, Leclerc in drugi, 24 odstotkov prodaje trenutno obsega izvoz v sosednje države, Avstrijo, Nemčijo, Italijo, skupno pa sol izvažajo v 24 držav po vsem svetu: v ZDA, na Kitajsko, Japonsko, Poljsko, Češko, v Črno goro in tako dalje.

Izvažajo jo v 24 držav po svetu. FOTO: Iztok Škornik
Izvažajo jo v 24 držav po svetu. FOTO: Iztok Škornik

Največje je pomanjkanje tradicionalne, tako fino mlete kot grobe. FOTO: Jaka Ivančič
Največje je pomanjkanje tradicionalne, tako fino mlete kot grobe. FOTO: Jaka Ivančič

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas