Naftni šok: cene v nebo, to se utegne zgoditi v Sloveniji

Ameriški atentat na iranskega generala Kasema Sulejmanija je povzročil drastičen dvig cen nafte. Zvišale so se že takoj po smrti generala, dodatno pa še po sredinem nočnem napadu, ko je Pentagon sporočil, da je Iran izstrelil več kot ducat balističnih raket proti iraškim bazam, kjer so nastanjene ameriške vojaške enote.

Cene nafte bi lahko poskočile vse do 90 dolarjev

»Po današnjem napadu iranskih sil je cena terminske pogodbe za sod nafte Brent poskočila med trgovanjem za skoraj pet odstotkov, a se je že kmalu spustila in je bila le še 0,5 odstotka v plusu,« je za Slovenske novice povedal Miha Mihelj iz zavarovalnice Alta in dodal, da se je cena nafte Brent in WTI dvigovala že več mesecev. »Vse od začetka oktobra 2019 se je dvignila za več kot 25 odstotkov, a ne samo zaradi povečanega geopolitičnega trenja, ampak tudi zaradi podaljšanja in povečanja dogovora o zmanjšanju dnevne produkcije nafte članic Opeca in Rusije,« pravi Mihelj.



Na trgu prevladuje predvsem strah, da bi se odnosi med Iranom in ZDA še bolj zaostrili. Kot pravi Mihelj, bi v primeru večjega zaostrovanja ali vojne Iran blokiral nafto skozi Hormuško ožino, prek katere se s tankerji prevaža petina svetovne nafte. V primeru prekinitve dobave – ta scenarij je za zdaj izključen – bi tako cene nafte Brent poskočile prek 80 dolarjev za sod oziroma vse do 90 dolarjev, pravi Mihelj, ki meni, da bi skok cen lahko ublažili s sproščanjem strateških svetovnih rezerv.

Tudi po mnenju Branka Železnika z Ljubljanske borze gre pri drastičnem dvigu cen, ki je ceno nafte za sodček dvignil nad 70 dolarjev, za kratkoročni vpliv, ki ne bi smel bistvenejše zamajati svetovne oskrbe z nafto.
 

Podražitev cen naftnih derivatov v Sloveniji neizogibna

Če bo cena nafte ostala na trenutni ravni, bo to vplivalo tudi na slovenskega potrošnika, saj bo po mnenju Mihelja podražitev cen naftnih derivatov neizogibna. To se lahko zgodi že pri naslednjem oblikovanju cen, torej 14. januarja 2020. Pri tem Mihelj poudarja, »da se lahko razmere na trgu nafte hitre spremenijo in lahko v naslednjih dneh pride tudi do večjega upada cen. Odvisno torej od razmer na Bližnjem vzhodu.«



Če bi se na svetovnih trgih cena nafte močno povišala, bi to v obliki inflacije (in ne le v dvigu cen naftnih derivatov) občutili tudi potrošniki, svari Železnik, a hkrati meni, da tega v tem primeru ne gre pričakovati. »V preteklosti smo zabeležili kar nekaj naftnih šokov, povezanih z disrupcijo ponudbe z Arabskega polotoka. Teh bo v prihodnje vse manj zaradi alternativnih metod pridobivanja nafte, ki močno zmanjšuje svetovno odvisnost od arabskih držav, pa tudi porasti obnovljivih virov energije in elektrifikacije prevoznih sredstev,« zaključi Železnilk.

Odvisnost od iranske nafte

»Iranska proizvodnja nafte predstavlja le dobre štiri odstotke celotne svetovne proizvodnje. Upoštevaje še njihovo lastno oskrbo z nafto, postane odstotek iranskega izvoza nafte v celotni svetovni proizvodnji zanemarljiv in znaša okoli dva odstotka«, pravi Železnik, Mihelj pa dodaja, da ZDA ne kupujejo iranske nafte že zaradi uvedbe sankcij. »Največja kupca iranske nafte sta predvsem Kitajska in Indija. Evropa prav tako ne sme kupovati iranske nafte, sta pa imeli v vmesnem obdobju sankcij šestmesečne odpustke za nakup iranske nafte le Italija in Grčija, pa še to le za desetino celotnega izvoza iranske nafte.«