MEDNARODNI ŠKANDAL

Na udaru svete češnje japonske princese

Objavljeno 20. junij 2020 14.24 | Posodobljeno 20. junij 2020 14.24 | Piše: Jaroslav Jankovič

Posekali bi jih zaradi gradnje novega biotehnološkega stičišča. To bi lahko izzvalo hud mednarodni škandal.

Njena visokost princesa Sajako je posadila sveto drevo – japonsko češnjo. FOTO: Botanični vrt
Na Japonskem in drugod po svetu si nihče ne upa niti pomisliti, da bi posekal bujno cvetoče japonske cesarske češnje sakura, ki so simbol japonske duše že od devetega stoletja dalje. Sloviti japonski režiser Akira Kurosava si preprosto ni upal posneti filma brez prizora cvetočih češenj, pod katerimi plešejo v pisana oblačila odeta japonska dekleta.

image
Prvo češnjo je 9. oktobra leta 2000 zasadila njena visokost princesa Sayako. FOTO: Jaroslav Jankovič
Japonske češnje sakura, ki, zanimivo, sploh nimajo užitnih sadežev in cvetijo spomladi le nekaj dni, a takrat bujno, romantično da nič bolj od njih, so za Japonce sveto drevo in že stoletja diplomatsko darilo prijateljskim državam na najvišjem nivoju.

Tako je 9. oktobra 2000 Slovenijo obiskala njena visokost japonske cesarske družine princesa Sajako in pri Nacionalnem inštitutu za biologijo na Večni poti zasadila japonsko češnjo sakuro, kar pomeni, da je Slovenija v očeh Japoncev postala nič manj kot suverena država zaupanja.

A pri nas v samostojni Sloveniji imamo seveda o pomenu diplomatskega darila in zlasti o njegovi simbolični vrednosti svoje stališče.

image
Svete češnje, ki jih bodo posekali. FOTO: Botanični vrt
Nasad 71 japonskih svetih češenj, ki v kolonah krasijo dovozno pot do biološkega središča, je vodstvu Biološkega inštituta v napoto, ker na lokaciji predvideva gradnjo novega biotehnološkega stičišča (BS). To pomeni, da bo treba češnje, sveto darilo Japonske, posekati.
 

Padla naj bi jih le tretjina


Direktor Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Matjaž Kuntner nam je poudaril, da bi glede na projekt BS presadili drevesa ob sedanji stavbi inštituta, ki jo bodo rušili. Na njeni lokaciji bo zrasla 6000 kvadratnih metrov velika stavba v dveh etažah, kjer bodo laboratoriji, raziskovalni prostori: »Skratka zares nacionalni center za biologijo v najširšem pomenu besede,« pove dr. Kuntner, ki je, pošteno povedano, v nezavidljivi situaciji, saj je vodenje inštituta prevzel pred tremi leti, ko je bil projekt že določen in zrisan, pred petimi leti pa izdano gradbeno dovoljenje. Projekt je težak 20 milijonov evrov. Ideja o tovrstnem centru je stara, aktivno pa so ga začeli pripravljati pred desetimi leti. Pred dr. Kuntnerjem je biološki center vodila dr. Tamara Lah, zato je Kuntner le prevzel že obstoječe, zaključene načrte. Pravi, da problem češenj rešuje tako, kot ga je dobil na mizo, vodstvo univerze pa je dalo dovoljenje za gradnjo.

image
Japonske češnje rastejo tudi ob poti proti Biološkemu središču. FOTO: Botanični vrt
Dr. Lahova je poudarila, da so se zavedali problema češenj. »Na zemljišču, ki je na voljo, bomo gradili na že obstoječih temeljih stare stavbe, ki gre v rušitev. V nevarnosti je bila le vrsta češenj. Ker smo se zavedali občutljivosti projekta, smo v češnjev vrt povabili japonskega ambasadorja in mu predstavili problem. Morebitna presaditev omejenega števila dreves, ponovna zasaditev. Vendar vseskozi z jasnim ciljem, da češnjev vrt ostane.«

Dr. Kuntner je poudaril, da je vrsta češenj ob sedanjih stavbi NIB ogrožena zato, ker je to delovišče in kjer obratujejo delovni stroji. In zakaj niso načrta priredili, prilagodili glede na češnjev vrt?
Ker smo se zavedali občutljivosti projekta, smo v češnjev vrt povabili japonskega ambasadorja.


Dr. Lahova poudarja, da za izkop in izdelavo novih temeljev ni bilo niti misliti, saj bi to zahtevalo dodatnih pet milijonov evrov. A zanimivo, predlaga, da bi se delovna cesta uredila z druge strani in bi stavbo gradili z druge strani. Koliko je ideja uresničljiva, ne vemo.

V času dr. Lahove so leta 2016 naročili študijo o zdravstvenem stanju češenj, ki je stala 15.000 evrov. Iz študije je razvidno, da niso v najboljši kondiciji. Zanje skrbi Botanični vrt pod okriljem Univerze v Ljubljani, ki ga vodi dr. Jože Bavcon. Nekaj so jih v teh letih že zamenjali. Študija je po mnenju strokovnjaka, inž. Matjaža Mastnaka, korektna. »Češnje so v malce slabšem stanju, tudi rastišče ni najbolj primerno. Vendar se moramo odločiti, ali bomo drevesa imeli ali ne. Zlasti ker gre za diplomatsko darilo Japonske in je stvar zelo občutljiva. Menim, da dokler rastejo, so živa in so tu, cvetijo.« Če bodo gradnjo izvajali po današnjih načrtih, jih bodo posekali približno tretjino, po besedah dr. Kuntnerja do 25 dreves. In zasadili na novo. Presaditev po mnenju stroke namreč ne pride v poštev.
 

Češnje so nedotakljive!


Zgodba je žalostna in tipično slovenska. Posekali bi češnjev vrt, zazidali še eno žitno polje, regulirali potok z betonsko škarpo ... Zdi se, da zlasti ne razumemo japonskega dogmatičnega dojemanja njihovega svetega drevesa: ko je češnja posajena in raste, je nedotakljiva. V dokaz, da ne pretiravamo, povejmo, da je Japonska leta 1912 podarila 3200 češenj, ki še danes rastejo v parku Potomac v Washingtonu, in jih tudi med vojno niti slučajno niso posekali.

Dr. Lahova nam je povedala, da se je japonski veleposlanik odzval vabilu in prišel na ogled češnjevega vrta pri NIB, kjer so mu predstavili poškodovana drevesa, glivična obolenja in se poskušali dogovoriti o morebitni rešitvi. Dr. Lahova tudi pove, da je bil japonski veleposlanik zelo prijazen in je obljubil, da bo poslal strokovnjaka. To pa se ni zgodilo. Zakaj, lahko le ugibamo. Je bilo že povabilo na razgovor o morebitnem poseku, odstranitvi, presaditvi dreves globoka žalitev?

71 japonskih češenj krasi dovozno pot.

Namreč, preden Japonska v državi odpre svoje predstavništvo, najprej pošlje mladike češenj. Njena visokost princesa Sajako je češnje zasadila leta 2000, veleposlaništvo so Japonci odprli leta 2006. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je japonski veleposlanik menda začel tresti, ko so mu omenili posek njihovih svetih dreves. 




Deli s prijatelji