Na Trdinovem vrhu molili za domovini (FOTO)
Trdinov vrh in sveta Jera združujeta in povezujeta. To se je potrdilo tudi včeraj, ko so se zbrali domačini in okolišani, številni pohodniki z obeh strani meje so se svoji domovini Sloveniji in Hrvaški poklonili v maši za domovino. V teh dneh mineva 34 let, odkar sta se državi podali na samostojno pot.
Materialne in duhovne dobrine
Pohodnikom je v roke segel Ivo Kuljaj, idejni oče povezovanja ljudi s te in one strani meje, ki je ni več. Kmalu po 10. uri je prišel tudi 83-letni Anton Trpin, duhovni pomočnik v fari Šentjernej. Z Ivom Kuljajem sta nazdravila, potem pa hipoma naredila načrt: najprej maša, potem slovesnost. Rečeno, storjeno. Tod, 1178 metrov nad morjem, se človek hitro vse domeni. »Domovina potrebuje tako materialne kot duhovne dobrine. Ena od slednjih je lahko tudi Cerkev, ki moli za vse ljudi pri maši za domovino. Hvala bogu, da smo imeli tudi to nedeljo to možnost na Trdinovem vrhu pri sv. Jeri,« je za Slovenske novice povedal župnik Trpin, ki je že 52 let duhovnik, v Šentjerneju pa deluje že 37 let.
»Doma sem bila iz Podgurja. Zelo rada imam Gorjance, tu smo kosili mrvo, tamle spodaj nam je strela ubila konje. Imam veliko spominov, rada pridem,« nam je povedala Novomeščanka Slavka Sašek, sicer tudi ponosna naročnica Slovenskih novic, ki je nekaj več kot pol ure pešačila na Trdinov vrh, tu pa se je skupaj z možem pridružila zbranim pri molitvi za domovino. Ponosno je zazvenela tista naša Slovenec sem, ubrano jo je zapel Šentjernejski oktet, ki je poskrbel za petje pri sveti maši, ki jo je župnik Trpin daroval za Slovenijo in Hrvaško. Pri pridigi je Trpin spomnil na misli pokojnega dr. Emilijana Cevca, slovenskega umetnostnega zgodovinarja, doktorja zgodovine in teorije umetnosti, častnega meščana Kamnika. Dr. Cevc je v svojih mislih in zapisih izpostavil tri ključne domovinske stvari: kruh, božji kotek in domača miza.
Politike ne potrebujejo
To edinstveno praznovanje nepretrgoma teče že vse od leta 2013, ko je nekdanji Zavod za turizem Novo mesto skupaj s partnerji predal namenu sanirane in nadkrite ostaline razrušene cerkve sv. Jere (prvič je bila omenjena že leta 1447) skupaj z odlitkom originalnega, več kot 500 let starega in po čudežu ohranjenega kipa sv. Jere, ki je star več kot 400 let. Tod so zanimivi, pestri kraji, različnost jih bogati, ne razdvaja.
Stoletna povezanost prebivalcev z obeh strani državne meje na Gorjancih in Žumberačke gore na Trdinovem vrhu, kjer so se stoletja stikale meje mehovskega, žumberškega, kostanjeviškega in pleterskega gospostva, je bila podlaga za idejo o skupnem praznovanju dneva državnosti Slovenije in Hrvaške kot tudi za mašo za obe domovini, ki jo že vse od leta 2013 s svojimi grškokatoliškimi kolegi daruje šentjernejski dekan Anton Trpin. Pa ni ostalo le pri maši. Dogodek je v nekaj letih dobil dimenzije širšega družbenega pomena. Iz tega se je rodila tudi ideja o pobratenju dveh lovskih družin, Lisice Radatovići s hrvaške in Trdinovega vrha s slovenske strani, katerih meje se stikata prav tu na vrhu Gorjancev, med cerkvama sv. Jere (za Hrvate sv. Gera) in sv. Ilije.
»Ne glede na številne razprtije med Zagrebom in Ljubljano in spremenjenim datumom dneva hrvaške državnosti, obe cerkvi, katoliška in grškokatoliška, vztrajata pri tej posebni prireditvi, ki se je iz leta v leto udeležuje vedno več obiskovalcev. Podmena, da nova državna meja ne razdvaja, temveč združuje in bogati, je očitno močnejša kot vse arbitražne komisije in vprašljive diplomatske misije. Podatek, da doslej na slovesnost ni bil vabljen noben slovenski kot tudi ne hrvaški politik, proslava in maša na Trdinovem vrhu pa sta vedno bolj množični, pove vse. Očitno je, da politika deluje po svoje, ljudje pa mislijo in čutijo drugače, v resničnem pomenu duha EU. Ta edinstveni primer praznovanja dneva državnosti z mašo za domovini je torej čisti civilni izraz volje ljudi z obeh strani državne meje. Zbrani zgovorno potrjujejo potrebo po krepitvi druženja, prijateljstva in vsestranskega sodelovanja ljudi z območja Žumberka in Gorjancev. Vsekakor pojav, iz katerega bi se lahko tako Zagreb kot Ljubljana kaj naučila,« je še povedal idejni vodja povezovanja Ivo Kuljaj.
»Smo na simbolni točki, ki že vrsto let združuje ljudi,« je ena od Kuljajevih misli. Naj traja še vrsto let. Se je pa letos poslovil eden od sopotnikov povezovanja na Trdinovem vrhu. Zato tudi minuta molka v spomin na Mileta Vranešića, uniatskega župnika in človeka širokih nazorov.
To edinstveno praznovanje nepretrgoma teče že vse od leta 2013.
