Na Senovem že 100 let negujejo igro: ob jubileju jih je nagovoril Gojmir Lešnjak - Gojc (FOTO)
Senovo, kraj, ki šteje kakšnih 2300 duš, minulo stoletje nista zaznamovala le premogovništvo in druga industrija, pač pa je tamkajšnjemu prebivalstvu veter v jadra dajala tudi kultura. Celo stoletje domačini pod Bohorjem negujejo igro – ljubiteljsko gledališče je tu našlo svoj prostor že davnega leta 1923, tako da zagnani gledališčniki ljubiteljsko dramsko igro negujejo že celih sto let!
Naj živi ljubiteljstvo, še na mnoga leta, verjamem, da tudi Senovčani skrbijo za pod-mladek, da bo ta zgodba trajala še naslednjih sto let.
Kako zelo so bili na Senovem tudi v preteklosti naklonjeni amaterski kulturi, zgovorno priča dejstvo, da so lahko igralci, ki so bili zaposleni v Rudniku in v Metalni, kadar so bili v popoldanski izmeni, med službo odšli na vaje in se potem vrnili na delo – ali pa tudi ne, če so se vaje zavlekle in se je medtem njihova izmena že končala. Danes so časi resda drugačni, marsikaj se je spremenilo, a ljubezen do gledališča je na Senovem ostala.
Pred enim tednom so člani Gledališke skupine Delavsko-kulturnega društva Svoboda Senovo zaznamovali častitljivi jubilej s predpremiero dramske igre Toneta Partljiča Silvestrska sprava, igra jubilantov pa se tokrat ni zgodila v domačem kraju, pač pa v Krškem, v kulturnem domu. Prav zdaj namreč na Senovem poteka obnova doma XIV. Divizije, kar bo že tako predanim in aktivnim gledališčnikom gotovo dalo še dodatno motivacijo in zagon.
Igralci, ki so bili zaposleni v Rudniku in Metalni, so lahko med popoldansko izmeno odšli na vaje in se potem vrnili na delo – ali pa tudi ne, če so se vaje zavlekle.
Prireditev je povezovala domačinka Tina Šoln, ki je predstavila stoletno delovanje gledališke skupine DKD Svoboda Senovo in njegov širši pomen. »Leta 1923 so na Senovem ustanovili osnovno šolo; ta je v ta kraj pod Bohorjem pripeljala nove izobražence, ki so s seboj prinesli tudi drugačno miselnost in usmeritev in so začeli prosti čas preživljati drugače. Tudi zaradi tega je nastalo kulturno društvo, prvi veseli večeri so se zgodili v gostilni pri Škobernetu v Dovškem. Prvi pomemben mejnik pri razširitvi gledališkega udejstvovanja je bil leta 1925, ko so na Senovem zgradili delavski dom, ki ima prostore za prostočasne dejavnosti.
110 predstav in vsaj desetkrat toliko ponovitev so že izvedli gledališčniki s Senovega.
Drugi, izjemno pomemben mejnik je bil leta 1929: takrat so na Senovem zgradili novo šolo z odrom in posebnim vhodom. Kako velika motivacija za ustvarjanje je bila nova pridobitev, zgovorno priča tudi dejstvo, da so do leta 1979 senovski gledališčniki pripravili več kot 70 premier,« je dejala Šolnova. Do danes so gledališčniki s Senovega izvedli že več kot 110 različnih predstav in vsaj desetkrat toliko ponovitev.
Nastopajo tudi v tujini
Pred 100 leti se je gledališko gibanje na Senovem začelo z nekaj entuziasti, do danes se je na odru in za njim zvrstilo več kot 400 sodelujočih: igralcev in statistov, šepetalcev, članov tehnične ekipe, glasbenikov in številnih drugih. Pod odri, na katerih so nastopili senovski gledališčniki, se je v sto letih nabralo več deset tisoč različnih gledalcev.
Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo se je v zadnjih desetletjih predstavljala po odrih doma in po svetu. Gostovali so v Berlinu, Stuttgartu, Zürichu pa v Novem Sadu, Beogradu, v Nišu in Sarajevu. Večkrat so se uvrstili na Čufarjeve dneve, leta 2012 pa so s predstavo Otroci Lenta nastopali v okviru Evropske prestolnice kulture. Ponosni so tudi na sodelovanje z režiserko Violeto Tomić, ki je režirala igro Dekliščina.
Kot je izpostavila Šolnova, je pomembno vlogo v razvoju in prepoznavnosti gledališke skupine odigrala Boža Ojsteršek, ki je za režisersko taktirko poprijela leta 1994. Poskrbela je tudi za izjemno plodno sodelovanje s Tonetom Partljičem, ki so mu senovski gledališčniki predani zadnjih 30 let. Uprizorili so kar 13 njegovih del in posneli kratki film po njegovi komediji. Pod vodstvom Ojsterškove so posneli in izdali celo dve radijski igri.
Za naslednjih 100 let
Pred enim tednom so se torej pred polno dvorano krškega kulturnega doma prestavili z novo uprizoritvijo Silvestrske sprave, največkrat odigrane predstave Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo; v novi preobleki, pod režisersko taktirko Roka Sande, je zdaj prvič uzrla odrsko luč. Na odru sta se predstavila starosti senovskega gledališča. Oba štejeta več kot 80 let in sta ljubiteljskemu gledališču predana že več kot 60 let, to sta Ernest Breznikar in Branko Margon. Ob koncu prestave jima je publika namenila bučen aplavz in stoječe ovacije. Čestital jima je tudi predsednik DKD Svoboda Senovo Jože Šoln, Boštjan Arh pa jima je v imenu JSKD OI Krško podelil častni Linhartovi znački.
Senovskim gledališčnikom se je s pismom oglasil tudi Partljič, ki je med drugim zapisal, da občuduje in ceni senovsko ustvarjalnost in zagnanost ter da se mu je vedno, kadar je prečkal Savo v Brestanici, zdelo, da se pelje k svojim in domov. »Hvala vam za ta dar,« je dejal in dodal, da med Senovčane ni mogel priti, ker je premiera njegove komedije v njegovi domači Pesnici, kjer so kulturno društvo obnovili po štiridesetih letih praznega teka.
Slavnostni govornik ob jubileju je bil Gojmir Lešnjak - Gojc, ki se je preizkusil v več kot 60 vlogah v gledališču, v več kot 50 vlogah na televiziji in filmu, več kot 15-krat pa se je preizkusil tudi v vlogi režiserja. »Prepričan sem, da smo po vsaki dobri predstavi, likovni razstavi ali koncertu za en kanček boljši, plemenitejši.
Za kak milimeter zrastemo, o tem sem prepričan. Zato naj živi ljubiteljstvo, še na mnoga leta, in upam ter verjamem, da tudi Senovčani skrbijo za podmladek, da bo ta zgodba trajala še naslednjih sto let,« je nagovor sklenil Gojc.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
