Na Krku 241 evrov, v Kranjski Gori 5.000: bo Slovenija res uvedla tak nepremičninski davek?

Vroča razprava o morebitni novi obdavčitvi nepremičnin v Sloveniji se nadaljuje. V uvodniku zadnje številke Pravne prakse je mag. Janja Ovsenik opozorila na drastične razlike med slovenskim in hrvaškim sistemom ter pozvala k razmisleku, ali bi se lahko Slovenija pri ureditvi resneje zgledovala po svojih južnih sosedih.

Kot je znano, vlada že lep čas napoveduje nepremičninski davek. Izhodišča za novi zakon predvidevajo precej višjo stopnjo za prazna stanovanja, strokovnjaki menijo, da bi se s tem davkom sicer bolj obremenilo srednji razred, vlada pa pozablja obdavčiti tudi druge oblike premoženja.

Vlada želi sicer z načrtovanim davkom aktivirati prazne nepremičnine in spodbuditi dolgoročno oddajanje z uradno podpisano najemno pogodbo v skladu s stanovanjskim zakonom.

»Po predlagani obdavčitvi bi tako lastnik počitniške hiše v izmeri 69 m² v Kranjski Gori plačal skoraj 5.000 evrov davka na leto (ocenjena vrednost po GURS-u znaša 338.800 evrov). Za počitniško hišo na Krku v isti izmeri pa 241,50 evra na leto,« poudarja Ovsenik.

Na Krku namreč velja preprosta formula – davek znaša 3,50 evra na kvadratni meter.

Razlika je osupljiva. Medtem ko bi se slovenski lastniki soočali z večtisoč evrskim bremenom, Hrvatje ostajajo pri zgolj nekaj sto evrih na leto. In to kljub temu, da gre za povsem primerljive nepremičnine – tako po velikosti kot po namenu (počitniška raba) in turistični priljubljenosti.

Različna sistema, enaka vprašanja

Slovenija in Hrvaška imata različna sistema obdavčitve. Slovenski temelji na posplošeni ocenjeni vrednosti nepremičnin, ki jo določa Geodetska uprava (GURS). Hrvaški pa izhaja iz kvadrature nepremičnine, pri čemer lokalne skupnosti določajo višino stopnje – ta se na Krku, na primer, ustavi pri 3,50 evra na kvadratni meter, piše Ovsenik.

Obe državi sicer priznavata pomen primarnega bivališča in dolgoročnega najema, za kar omogočata oprostitve ali nižje obremenitve. A prav to razmerje med obdavčitvijo osnovnega življenjskega prostora in dodatnih nepremičnin odpira vprašanja, ali slovenska ureditev ni morda preveč agresivna in finančno obremenjujoča za lastnike, ki si nepremičnine niso pridobili špekulativno.

»Jurisdikciji sta zelo primerljivi, predvsem so primerljive, domala celo enake, naše življenjske navade,« poudarja Ovsenik. Prav zato ima slovenska politika po njenem mnenju izjemno priložnost, da »v živo« opazuje učinkovanje nove ureditve na Hrvaškem.

Ovsenik se v reviji Pravna praksa sprašuje, ali je zdaj priložnost, da se pri obdavčitvi nepremičnin zgledujemo po južnih sosedih?