Na Goričkem odkrili novo vrsto netopirja (FOTO)
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je mednarodno noč netopirjev ter ozaveščanje o pomenu in varstvu teh sesalcev zaznamovalo ob ribniku za Čolnarno v Tivoliju, in sicer z lovom netopirjev. Udeleženci so se najprej seznanili z metodo lovljenja v mrežo, potem pa so si netopirje ogledali še od blizu. Aktivnost je potekala v sklopu projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 8.
Netopir leta je postal navadni netopir (Myotis myotis). Do zdaj so na svetu odkrili približno 1400 vrst netopirjev, gre za drugi največji red sesalcev. So edini sesalci, ki zmorejo leteti, in igrajo ključno vlogo v vseh ekosistemih. Veliko vrst se jih prehranjuje z žuželkami, vključno s tistimi, ki veljajo za škodljivce na kmetijskih poljščinah ali drugih nasadih. Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor so v Sloveniji doslej zabeležili 33 vrst netopirjev, a ena od njih, Blasijev podkovnjak, naj bi medtem izumrla, kar pomeni, da je ta hip prisotnih 32 vrst, ki spadajo v štiri družine: gladkonose, trdouhe, dolgokrile netopirje in podkovnjake.
Vsemogočna narava pa je silno nepredvidljiva. Primer: Hillovega podkovnjaka so naravovarstveniki že zdavnaj odpisali, prepričani, da je izumrl, potem pa so ga predlani, in sicer po 40 letih, v deževnem gozdu Nyungwe v Ruandi ponovno opazili in ugotovili, da se ta vrsta še vedno s skrajnimi močmi oklepa življenja.
Netopir leta je postal navadni netopir.
Nekaj podobnega se je letos poleti zgodilo v Fokovcih na Goričkem, kjer je potekal študentski biološki raziskovalni tabor Biocamp 013. Med taborom je delovala tudi skupina za netopirje, ki je vestno zapisovala in popisovala stanje na območju Goričkega in nekaterih drugih delih Prekmurja. V enem tednu so zabeležili vsaj 14 vrst netopirjev, med njimi nimfnega netopirja (Myotis alcathoe), ki je na Slovenskem ena redkejših in slabše poznanih vrst; do leta 2021 je bilo poznanih le 11 lokacij, kjer so ga opazili, prav vse pa so bile v južni in osrednji Sloveniji.
Najmanjši evropski predstavnik
»Ujetje te vrste pri mlaki v Stanjevcih je velikega pomena, saj gre po trenutnih podatkih verjetno za prvo najdbo te vrste na Goričkem in prvo najdbo v severovzhodni Sloveniji nasploh! Habitat nimfnega netopirja predstavljajo dobro strukturirani in ohranjeni (listopadni) gozdovi, zato je zabeležba te vrste na območju Krajinskega parka Goričko nedvomno samo še dodaten dokaz, ki govori o visoki ohranjenosti naravnega okolja v tem delu Slovenije,« je zadovoljno razlagal Jan Gojznikar iz Botaničnega društva Slovenije.
Zabeležba te vrste na območju Krajinskega parka Goričko je le še en dokaz o visoki ohranjenosti naravnega okolja v tem delu Slovenije.
Nimfni netopir je sicer najmanjši evropski predstavnik rodu Myotis. Rjava hrbtna stran ima pri starejših osebkih rdečkast pridih, trebušna stran je zgolj za odtenek svetlejše rjavo sive barve. Navadno se zadržuje ob vodotokih v starih, gostih listnatih gozdovih, kjer lovi žuželke v in ob gosti vegetaciji ter nad vodo. Na videz spominja na obvodnega netopirja, a je izrazito manjši in ima manjša stopala.
Princesa z Goričkega
Nimfnega netopirja so prvič opisali na podlagi osebkov iz Grčije. Poimenovali so ga po princesi iz starogrške mitologije, ki jo je bog Dioniz za kazen, ker ga ni želela častiti, spremenil v netopirja. Vrsto močno ogroža izginjanje njenih naravnih gozdnih habitatov, svoj prostor pod soncem pa je ogrožena vrsta zdaj našla na Goričkem.
Ušesni poklopec je krajši kot pri sorodnem brkatem in brandtovem netopirju. Od prvega se loči tudi po svetli obarvanosti kože obraza in uhljev ter oblikovanosti zobovja, od drugega pa po velikosti. Poletna zatočišča si nimfni netopir izbira v drevesnih razpokah in za drevesnim lubjem v bližini voda, zimska pa so doslej našli v jamah. V Sloveniji je bila vrsta le nekajkrat zabeležena, vselej v starih listopadnih gozdovih.
