VAJA

Na Gorenjskem so se kalili 
bodoči jamarski reševalci

Objavljeno 27. april 2013 11.39 | Posodobljeno 27. april 2013 11.39 | Piše: Špela Ankele
Vsako leto se približno desetkrat odpravijo v podzemlje reševat ljudi ali živali.
Foto: Špela Ankele

Znano je, da pri nas obstaja izkušena četa čez šeststo gorskih reševalcev, malce manj znano pa je, da premoremo tudi Jamarsko reševalno službo Slovenije. V njej je okoli 200 jamarskih reševalcev, 55 jih predstavlja operativno jedro. Podobno kot njihovi gorski kolegi tudi jamarski reševalci potrebujejo mnogo ur treningov in praktičnega pridobivanja znanja, preden se podajo v podzemno akcijo. Ravno te dni je 24 bodočih jamarskih reševalcev nove izkušnje srkalo na plezališču blizu Zgornjih Gorij, kjer so se urili pod budnim očesom šestih inštruktorjev.

Osem do deset intervencij

Uroš Ilič, vodja izobraževanja pri jamarski reševalni službi, je pojasnil: »Vsako leto imamo med osem in deset intervencij. Pomagamo predvsem jamarjem in nejamarjem, ki se znajdejo v težavah, poleg tega pa iz globin rešujemo tudi živali.« Med nedavnimi akcijami se še dobro spomnijo decembrske, ko so iz Majčevega brezna nad Moravčami reševali kolegico, ki se je poškodovala med vajo. Nesreča se je zgodila 150 metrov pod zemljo, težavno je bilo prenašanje ponesrečenke čez vmesne ožine, zahtevna akcija, v kateri je sodelovalo okoli 20 jamarskih reševalcev, pa je trajala približno deset ur.

Med redkimi ženskami, ki so že postale del jamarske reševalne službe, je Mateja Mazgan. Korošica je jamarska reševalka tri leta, jamarjem pa se je pridružila pred dvanajstimi leti, saj jo je venomer, ko se je peljala po cesti od Velenja do Slovenj Gradca, mikalo pogledati v notranjost Hude luknje. Zato se je povezala z velenjskimi jamarji in se kaj hitro navdušila nad raziskovanjem podzemnega sveta.

Medtem ko so pripravniki na okoli 20-metrski steni, ki se je vzpenjala za nami, nameščali sidrišča in postavljali iz vrvi narejeno žičnico, po kateri so pozneje spuščali nosila, je vodja operative pri jamarski reševalni službi Marko Zakrajšek poudaril, da se tudi z urami, preživetimi na plezališču blizu Zgornjih Gorij, pripravljajo na obsežno vajo, ki bo konec avgusta v Trnovskem gozdu. Vaja, na kateri se bo okoli sto slovenskih in hrvaških jamskih reševalcev spoprijelo z zahtevnim reševanjem iz globine 500 metrov, bo postavila piko na i dvoletnemu projektu EU Proteus.

»V projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, smo vključeni slovenski jamarski reševalci in naši hrvaški kolegi. Oblikovali smo ekipo 28 izkušenih jamskih reševalcev iz obeh držav in pripravili skupna usposabljanja. Če bi se kje v Evropi zgodila hujša jamska nesreča, bi bili v nekaj urah pripravljeni oditi na reševanje,« je povedal Maks Merela, vodja projekta EU Proteus.

Deli s prijatelji