Mušica zdesetkala pridelek mandarin
Če se je sezona mandarin pri nas in v naši bližnji soseščini že končala, pa si jih lahko tisti najbolj strastni ljubitelji še vedno priskrbite pri enem izmed naših spletnih prodajalcev. Dostavil vam jih bo s Sicilije: tamkajšnje obiranje je pozno in poteka med januarjem in marcem. Za 10 kilogramov boste odšteli 31 evrov. Za primerjavo – za enako količino nadvse priljubljenih mandarin iz doline reke Neretve ste plačali približno 10 evrov manj.
Predlani smo Slovenci za ta izjemno zdrav sadež, ki uspeva pozimi, namenili čez 2,6 milijona evrov. Letošnji še nepopolni podatki kažejo, da bo ta številka nižja. Razlog je bila breskova muha oziroma sredozemska sadna mušica (Ceratitis capitata), ki se je tako razpasla, da so plantaže mandarin kazale resnično klavrno podobo. Ne nazadnje jih je na Hrvaškem zgnilo več tisoč ton, plantaže pa je prekrivalo morje gnilih plodov.
Neretvanski sadjarji so pridelali za 20 do 30 odstotkov manj mandarin, zavreči so jih morali na tisoče ton bolnih. Takšen je bil tudi ukaz hrvaškega kmetijskega ministrstva, to pa zato, da se sredozemska mušica ne bi širila z bolnih plodov na zdrave. Sredozemska sadna mušica je namreč hudo invazivna vrsta sadne mušice, ki napada različne vrste sadja in zelenjave. Samice odlagajo jajčeca pod površino plodov, iz njih pa se izležejo ličinke in se hranijo z mesom plodov, zaradi česar začne sadje gniti in postane neužitno. Hrvaška agencija za kmetijstvo in hrano je bila srdito bitko v boju proti tej mušici, še več, ta bitka je prerasla v mednarodno.
Zgodilo se je namreč, da je v ključnem obdobju, ko bi njihovi kmetje še lahko pravočasno zaščitili svoje pridelke, propadla nabava sterilnih samcev sredozemske vinske mušice, ki predstavljajo poglavitno orožje v boju za zaščito mandarin v dolini Neretve. Še več: najprej je propadla nabava iz Izraela, zatem pa še tista iz Španije, kjer se lahko pohvalijo s posebno tehnologijo za proizvodnjo sterilnih samcev. Španija kot eden največjih hrvaških konkurentov pri gojenju mandarin jim namreč ni želela dostaviti sterilnih samcev sredozemske vinske mušice.
Majhni nasadi
Ker Slovenija nima tolikšnih plantaž mandarin, je lahko ob takšni vojni samo žrtev. Zato so bile letošnje mandarine dražje in manj kakovostne. Zato smo jih kupili manj.
V slovenski Istri je po registru kmetijskih gospodarstev nekaj manj kot 5 hektarjev intenzivnih nasadov citrusov, vodijo mandarinovci. Tudi na Vipavskem in v Goriških brdih je citrusov le za vzorec: gojijo jih le na 3 hektarjih površin, in tudi tu je največ mandarin. Edi Jerman iz Glema je imel kot eden naših največjih pridelovalcev nazadnje več kot 500 dreves mandarin (približno 3 tone pridelka).
So se pa morali tudi v slovenski Istri spopasti s precej velikimi populacijami breskove muhe, s tem pa tudi črvivostjo kakija in mandarin. Mojca Rot s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica nas je podučila, da je bila breskova muha na območje slovenske Istre vnesena konec 60. let prejšnjega stoletja. »Iz takratnih virov lahko razberemo, da je povzročala škodo predvsem v pridelavi breskev in kakija na območju Izole, Ankarana in Debelega rtiča. Ukrepi izkoreninjenja, ki so jih takrat izvajali, so očitno toliko zreducirali njeno populacijo, da v naslednjih štirih desetletjih ni več povzročala pomembne škode v kmetijski pridelavi.«
Črvivost plodov
Z breskovo muho so se začeli znova ukvarjati šele po letu 2000. »V obdobju 2000–2015 smo v okviru sistematičnega monitoringa škodljivca v posameznih letih zabeležili velike populacije, temu primerna je bila tudi škoda. Vroča poletja in mile zime, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, namreč zelo ugodno vplivajo na prezimitev in razmnoževanje breskove muhe, zaradi česar beležimo trend naraščanja populacije. Vzporedno narašča škoda v pridelavi sredozemskih sadnih vrst. V Sloveniji ima breskova muha status gospodarsko pomembnega škodljivca na kakiju.«
V lanskem letu je bil zaradi napada muhe in črvivosti plodov ponovno zmanjšan pridelek kakija na območju Strunjana, Ankarana, Pobegov in Škofij. »Črvivost plodov smo opažali tudi na mandarinah, ki se zaenkrat pridelujejo pretežno po vrtovih in v manjših nasadih,« je dodala Mojca Rot.
Zaradi pomanjkanja fitofarmacevtskih sredstev in drugih nekemičnih metod varstva rastlin so možnosti za uspešno obvladovanje breskove muhe pri nas zelo omejene. Na Oddelku za varstvo rastlin Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki ima izpostavo tudi v Kopru, redno spremljajo pojav tega škodljivca in obveščajo pridelovalce na celotnem območju Primorske. In še to: letos načrtujejo preizkušanje novih metod tako za bolj učinkovito spremljanje kot tudi pri omejevanju številčnosti populacije breskove muhe.
Vroča poletja in mile zime zelo ugodno vplivajo na prezimitev in razmnoževanje breskove muhe.
