OB 100-LETNICI

Mumijo so s konjsko vprego pripeljali v Ljubljano (FOTO)

Ob 100-letnici odkritja grobnice faraona Tutankamona razstava v Slovenskem etnografskem muzeju. Izšla tudi dokumentarna slikanica Jure in mumija.
Fotografija: Mumija v Narodnem muzeju v Ljubljani Foto: arhiv NMS
Odpri galerijo
Mumija v Narodnem muzeju v Ljubljani Foto: arhiv NMS

Slovenski etnografski muzej (SEM) je 100. obletnico odkritja grobnice faraona Tutankamona zaznamoval z dogodkom Stoletje zlatega faraona. Kustos SEM in arheolog dr. Marko Frelih je z manjšo priložnostno razstavo razgrnil zgodbo o odkritju in predstavil, kako smo Slovenci spremljali senzacionalno raziskovanje v Dolini kraljev.

Izšla je slikanica.
Izšla je slikanica.

Na ogled so tudi izbrana literatura o Tutankamonu in zanimivi predmeti, ki so nastali pod vplivom t. i. tutomanije. Hkrati so odprli razstavo ilustracij, ki so nastale za dokumentarno slikanico Jure in mumija. Gre za zgodbo o ljubljanski mumiji avtorjev dr. Vesne Kamin Kajfež, mag. Tomislava Kajfeža in ilustratorja Jureta Engelsbergerja. Razstava je na ogled do 18. decembra.

Faraonovo prekletstvo

»Medijska zvezda brez selfiejev … Svetovna javnost je vse od začetka spremljala izjemno odkritje Tutankamonove grobnice. Samo štiri leta po katastrofalni zapuščini prve svetovne vojne so bile senzacionalne novice iz Doline kraljev zelo dobrodošle za ustvarjanje pozitivnega pogleda na prihodnost. V dobi, ko sta v medijskem prostoru prevladovala le časopis in radio, je Tutankamon kmalu zavzel vidno mesto. Medijsko pozornost je držal v napetosti predvsem zaradi skrivnostnega pojava, znanega kot faraonovo prekletstvo.

Številni članki so poročali o nenavadnih okoliščinah, v katerih so umirali ljudje, povezani z odkrivanjem grobnice. V njej naj bi bil zlovešč napis: Kdor bo motil faraonov mir, ga bo smrt pokončala s svojimi krili. Napis, ki ga nihče ni videl, je obšel svet in še danes buri fantazijo ljubiteljev nepojasnjenih dogodkov. Tutankamon je obdržal status svetovne ikone celo stoletje,« je povedal dr. Frelih.

Tutankamonovo grobnico z več kot 5000 predmeti je leta 1922 odkril Howard Carter, zlata posmrtna maska, ki je zdaj v Egipčanskem muzeju v Kairu, pa je postala simbol starega Egipta. Nekateri zakladi iz grobnice so z neverjetnim odzivom potovali po vsem svetu. Egiptovski vrhovni svet za starine je leta 1962 odobril razstavo v pariškem Louvru, temu je sledil Kiotski mestni muzej umetnosti v Tokiu.

Razstavi je obiskalo več milijonov obiskovalcev. Med letoma 1972 in 1979 so bili zakladi razstavljeni še v Združenih državah Amerike, Sovjetski zvezi, Kanadi in Zahodni Nemčiji. Sledil je premor do leta 2005. Na mednarodnih razstavah do leta 2011 so bili tudi predmeti Tutankamovih predhodnikov iz osemnajste dinastije, vključno s Hačepsut in Ehnatonom, vendar brez njegove zlate posmrtne maske. Turneja 2019–2022 se je začela v Los Angelesu in končala v novem Velikem egipčanskem muzeju v Kairu. V njem je prvič razstavljena celotna Tutankamonova zbirka, zbrana iz vseh egiptovskih muzejev in skladišč.

Družino pokopal v sarkofagih

Lani je Narodni muzej Slovenije izdal slikanico Jure in mumija, ki pripoveduje zgodbo o Antonu Lavrinu, enem prvih raziskovalcev starodavne civilizacije ob Nilu. Bralca popelje v čas faraonov, piramid in zanimivih prigod iz starega Egipta, glavna lika sta desetletni Jure in čisto prava egipčanska mumija. Na razstavi je na ogled 22 originalnih ilustracij in skice procesa nastajanja slikanice. Vitez Anton plemeniti Lavrin je bil slovenski diplomat in egiptolog, rojen 21. januarja 1789 v Vipavi, umrl je 12. junija 1869 v Milanu.

Tutankamonova maska Foto: dr. Marko Frelih
Tutankamonova maska Foto: dr. Marko Frelih

Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v Ljubljani je študiral teologijo in na Dunaju pozneje pravo, iz tega je 1816 tudi diplomiral ter se zaposlil na ministrstvu za trgovino. Zaradi znanja jezikov, posebno italijanščine, je leta 1822 postal konzularni upravnik v Palermu, Neaplju in Mesini. Leta 1834 je postal avstrijski generalni konzul v Aleksandriji v Egiptu in med svojim službovanjem pomagal kristjanom, ki so živeli v Jeruzalemu, kamor je pogosto potoval. Lavrin je bil pomemben ljubiteljski zbiralec in poznavalec staroegipčanskih spomenikov. Grško-rimska kulturna dediščina ga je zanimala že prej, po prihodu v Egipt pa je njegovo zbirateljsko strast pritegnila predvsem egipčanska kultura, zato se je lotil raziskovanja.

Tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani poslal okoli 200 staroegiptovskih predmetov, med njimi leta 1846 leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika Isahta iz Karnaka ter balzamiranega krokodila, kar danes hrani Narodni muzej v Ljubljani. Ti predmeti so bili širši javnosti predstavljeni na odmevni razstavi Mumija in krokodil, Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, od 21. marca 2014 do 8. februarja 2015.

»Zanimiva in razburljiva je bila pot naše mumije, ki je sredi 19. stoletja potovala kot navaden tovor na ladji iz Aleksandrije v Trst, od tam pa s konjsko vprego v Ljubljano. Ko so jo postavili na ogled ljubljanskim meščanom, je vzbudila veliko zanimanja in navdušenja javnosti, o njej so pisali v dnevnem časopisju kot o veliki atrakciji,« pravita avtorja dr. Vesna Kamin Kajfež in mag. Tomislav Kajfež.

Lavrin je v rodno Vipavo pripeljal tudi dva egipčanska sarkofaga iz rdečega granita, odkrita v Gizi, iz časa okoli leta 2450 pred našim štetjem. V sarkofagih so pokopani njegovi starši Jernej in Jožefa ter mladoletni sin Albert in so še danes del družinske grobnice Lavrin-Hrovatin na vipavskem pokopališču.

Ilustracije so delo Jureta Engelsbergerja.
Ilustracije so delo Jureta Engelsbergerja.

Soavtor slikanice Tomislav Kajfež (levo) in avtor razstave Marko Frelih Foto: arhiv SEM
Soavtor slikanice Tomislav Kajfež (levo) in avtor razstave Marko Frelih Foto: arhiv SEM

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas