Mozirski pustnaki rajajo že od leta 1891 (FOTO)
Tudi Slovenski etnografski muzej (SEM) je na kulturni praznik široko odprl vrata in povabil na brezplačen ogled razstav. Ta pomembni dan je bil v SEM znova pustno obarvan, že sedmo leto zapovrstjo so namreč na ogled postavili razstavo o pustni šegi in pustnih likih. Letošnja razstava avtorice mag. Adele Pukl z naslovom Pust Mozirski bo na ogled do 16. marca.
Moda trške gospode
»Prva doslej znana omemba pustnega dogajanja v Mozirju je iz leta 1921,« pravi Puklova. »Kronist Žiga Laykauf je takrat zapisal, da Mozirjani že trideset let zganjajo pustne norčije po trgu Mozirje in ob njegovih mejah. Iz tega doslej najstarejšega znanega pisnega vira izhaja, da so bili mozirski pustnaki dejavni že okoli leta 1891.« Glavno gonilo pustnega dogajanja v Mozirju je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski. Organizira zabave, otroško maškarado, mednarodni karneval, ohranja pa tudi šege, kot so okol'ofiranje – pobiranje davkov, prevzem občinske oblasti, pokop Pusta itn. Pustno dogajanje se z leti spreminja, prilagaja in dopolnjuje.
Mag. Adela Pukl pravi, da mozirske pustnake prepoznamo po njihovih oblačilih, ki posnemajo modo trške gospode že od 30. let 20. stoletja z enotnimi gosposkimi oblačili, kot so velik klobuk ali črn cilinder, frak in bele hlače (le za pepelnico oblečejo črne). Avtorica razstave je povedala, da je na čelu pustnega sprevoda predstavnik pustnakov, ki nosi fano ali bandero, sledita mu člana, ki nosita rajso ali veliko rešeto, skozi katero presejejo sočne podrobnosti uglednih meščanov: »Za njimi z glasnim igranjem hodijo člani orkestra Boj se ga in preostali pustnaki. Orkester Boj se ga naj bi ime dobil v 50. letih 20. stoletja. Nihče namreč ni znal igrati inštrumentov in posledično glasba ni bila ničemur podobna. Danes so člani orkestra izobraženi glasbeniki.«
1999. se je Mozirje vključilo v Združenje evropskih karnevalskih mest FECC.
Pustno dogajanje se začne že na martinovo, 11. novembra, in se v pustnem času od debelega četrtka nadaljuje do pepelnice. Na debeli četrtek pustnaki podelijo trške pravice najbolj zaslužnemu priseljencu ali priseljenki v Mozirje. Na pustno soboto obhodijo trške meje, v popoldanskih urah se predstavijo na karnevalu v Šoštanju, zvečer organizirajo pustno zabavo pod šotorom, na pustno nedeljo pa so v središču dogajanja otroci. Na pustni ponedeljek je na vrsti okol'ofiranje: »Mozirski pustnaki z orkestrom od hiše do hiše trosijo dobro voljo in pobirajo darove. Domačinom voščijo vse dobro, se ponorčujejo iz kakšnega preteklega dogodka in jih povabijo na mednarodni karneval. Zaradi orkestra Boj se ga, ki jih ves čas spremlja, se jih sliši že od daleč.«
Obogatil kraj
Pustni torek je najpomembnejši dan. Po jutranji budnici skozi Mozirje pustnaki prispejo pred Občino Mozirje, kjer pustni župan za en dan prevzame oblast od aktualnega mozirskega župana. Čez dan obiščejo podjetja, vrtce in šole ter po kraju širijo pomen pustne šege. Popoldne po ulicah Mozirja poteka mednarodna pustna povorka, ki se je udeležujejo številne slovenske in tuje pustne skupine. Večerno dogajanje se ob glasbi nadaljuje v prireditvenem prostoru. Ob polnoči, ko Pust umre, se začne pepelnica.« Na pepelnično sredo sredi Mozirja na parah že od jutra leži lutka Pust. Na popoldanskem pogrebu pospremijo Pusta na Pekove Lave (travnik v Mozirju) in ga zažgejo. Na trgu je sedmina, kjer postrežejo preste, gorčico, pivo in vino.
Boj se ga je ime orkestra, ker nihče ni znal igrati inštrumentov in glasba ni bila ničemur podobna.
V SEM so na ogled predmeti mozirskih pustnakov, ki jih je muzej lani odkupil na terenu: oblačilo pustnaka, boben orkestra Boj se ga, društveno fano ali bandero ter rajso ali veliko rešeto. S fotografijami je prikazano tudi delovanje pustnakov v preteklosti. Poleg avtorice in kustosinje razstave mag. Adela Pukl so pri pripravah sodelovali strokovni sodelavci Marko Presečnik, mag. Anja Jerin, Robert Klemenak, Danilo Mrevlje, Miha Špiček, Blaž Verbič in Jože Vodeb.
Pustovanje v Mozirju ima dolgo tradicijo, v zadnjem času, predvsem v zadnjih 10 letih, pa je Pust Mozirski močno obogatil dogajanje v kraju. Karnevalski sprevod, v katerega je vključena vsaj ena ali celo več krajevnih zgodb iz preteklega leta, je postal eden ključnih elementov pustnega dogajanja. V krajevno zgodovino bo gotovo z zlatimi črkami zapisano leto 1999, saj sta avtohtonost in izvirnost pustnih običajev pripeljala Mozirje v Združenje evropskih karnevalskih mest (FECC). Pustni čas se za mozirske pustnake začne 11. 11. ob 11. uri in 11 minut. Takrat namreč objavijo program pustovanja za prihodnje leto.
