Motorno žago ima za drugo ženo (FOTO)
Na obljudenem delu umetnega rudniškega jezera na robu Kočevja so dva dni kot že dolgo ne uglašeno pele motorne žage. Tekmovalnih ekip, v katerih so sodelovali po trije tekmovalci, je bilo sedem, posameznikov pa šest. Tekmovali sta tudi dijaški ekipi Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna ter Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor. Zunaj konkurence so poleg domačih nastopili še sekači iz tujine, in sicer iz Italije, Hrvaške in iz Srbije.
Vseh mušketirjev je bilo 45, pomerili so se v petih disciplinah, ki simulirajo delo v gozdu: menjava verige in obračanje meča, natančni rez na podlagi, kombinirani razsek in podžagovanje ter kleščenje. »Slavonski gozdni sestoji in tudi njihova lokacija so povsem drugačni kot slovenski, a je delo z motorno žago pri obojih enako zahtevno. Preden z orodjem stopimo v gozd, je nujno otipati verigo in meč. Jaz to opravim v hipu, tako kot zdaj, ko sem v pičlih desetih sekundah uspešno šel čez prvo oviro današnjega tekmovanja,« se je smejalo Predragu Šolaji iz Vinkovcev, sicer sekaču v tamkajšnjih državnih gozdovih, ki se je v močni konkurenci uvrstil na tretje mesto, mesto nižje je tekmovanje v močni konkurenci sklenil Milan Žujić, letošnji državni prvak Srbije iz Šida. »Gledano iz Kočevja, kjer smo zdaj, sva s Predragom 'soseda', deli nas le državna meja in nekaj deset kilometrov ravnice. Pravi, da mu je malce nagajala druga panoga, natančni rez na podlagi, ko je začel spodaj in zarezal do polovice hloda, nato nadaljeval z vrha in do tam, kjer je prej nehal.«
Nujna zaščitna oprema
Nedaleč od skupine, ki je nestrpno čakala na svoj nastop, je vselej sproščen in zgovoren Janez Meden, učitelj na Srednji gozdarski šoli iz Postojne, sicer doma iz Loške doline, mlajšim kolegom zbijal tremo tudi z razlago, da se sicer lahko pri vsaki panogi za malenkost zalomi in ti odnese težko prigarane točke, ki si jih pridobil prej. »Motorka je pač igriva zobata zverina. Po izkušnjah sodeč, je najbolj kritična zadnja preizkušnja, se pravi kleščenje,« je še dejal. »Dajmo, Janez,« se je med ogrevanjem žage, kar je spominjalo na hrup dirkalnih motorjev ali avtomobilov, komaj slišalo, ko se je učitelj podal v dokončen boj za še en naslov državnega prvaka. S 450 točkami – dve več od njega je zbral Italijan Iagor Toninelli, ki je tako kot Hrvat in Srb tekmoval zunaj konkurence – je ravno v tej disciplini za točko v skupni uvrstitvi prehitel drugouvrščenega in naslovu državnega prvaka iz leta 2019 dodal še letošnjega.
»Da ne boste mislili, da so druge panoge mačji kašelj,« sta se med čakanjem za vstop v t. i. ring spodbujala Aleš Ilc iz Rakitnice pri Ribnici in Jure Škufca iz Velikega Riglja pri Dolenjskih Toplicah, oba člana ekipe SiDG. Podžagovanje je simulacija podiranja drevesa v gozdu na meter visokem deblu. Merijo se čas, smer in kot zaseka ter višina in širina ščetine. »Nekateri pravijo, da je motorna žaga, ki tehta tam okoli sedem kilogramov, statistično gledano najbolj nevarno orodje. Jaz nimam takšnih izkušenj. Preprosto ji moraš prisluhniti in gre,« je razlagal Jure, ki ima za seboj kar nekaj velikih tekmovanj. Oba sta dodala, da je zaščitna oprema od čelade do čevljev prav tako pomembna sestavina za varno delo v gozdu, saj motorna žaga povzroča hrup, vibracije in izpostavljenost izpušnim plinom. Zaradi reliefnih razmer lahko nastanejo zvini, izpahi ali se zlomijo okončine.
Pri delu z motorno žago prihaja do povečane obrabe hrbtenice, zaradi vibracij lahko nastane obolenje rok, zaradi hrupa pa okvara sluha. »Ja, vse so to tveganja, na katera nas med poukom opozarjajo učitelji, na teh tekmovanjih pa se učimo nekih drugih veščin,« je bil na svoj nastop ponosen Mark Truden, dijak drugega letnika SGŠ iz Postojne.
Najboljši se bodo prihodnje leto udeležili svetovnega prvenstva v Estoniji.
Najboljši na svetu
Učitelj na tej šoli, tudi sodnik na tekmovanjih, je tudi Ribničan Gregor Češarek, ki je budno spremljal, kako so z motorno žago v roki vešči njegovi učenci. »Mladci se kar trudijo in nabirajo izkušnje. Sicer pa gledam in razmišljam, da so tod okrog, v Kočevskem rogu in Beli krajini in proti Notranjski, velika gozdna prostranstva, vpisa v gozdarsko šolo pa je iz teh krajev vse manj. Gozd pa potrebuje stroko in tudi sekače,« pravi Gregor.
»Letos so mi pri tem velikem dogodku namenili drugo vlogo. S sotrpini smo del logistične ekipe. A je ostal čas, da z orodjem vendarle pokažem, da nisem za staro šaro,« se je smejalo Jožetu Novincu iz Straže. Sekač v gozdu je od leta 2001, zadnjih pet let pa del velike ekipe SiDG. V tekmi zunaj konkurence, v žaganju kroglic, je pometel s konkurenco.
»Motorna žaga? To je moja druga žena. O njej veliko vem, povrhu pa mi poje tako, kot jaz hočem,« se mu je smejalo. Slovenski gozdni sekači, ki spadajo med najboljše na svetu, so kot gasilci tudi del prostovoljne tovarišije. Letos so njihove žage družno pele na Krasu in v Istri, kjer so pomagali krotiti ognjene zublje. To tekmovanje je bilo njim v poklon, je dejal Mario Južnič iz SiDG, ki ima sedež v Kočevju, in je to tekmovanje res odlično organiziral.
O njej veliko vem, povrhu pa mi poje tako, kot jaz hočem.
Za Janezom Medenom sta se uvrstila Blaž Jurjavčič in Žiga Švigelj. Med ekipami je bila najboljša Husqvarna, drugo mesto je zasedla ekipa Stihl Team Slovenija 1, tretje pa SiDG 1. V kategoriji U-24 (tekmovalci, ki so polnoletni, a mlajši od 24) je prvo mesto v skupni razvrstitvi osvojil Blaž Jurjavčič, za njim pa sta se uvrstila Aljaž Bajc in Žiga Kolar. Najboljši se bodo prihodnje leto udeležili svetovnega prvenstva v Estoniji.
