Moko meljejo že več kot 100 let (FOTO)

Tone Rangus v Dolenjem Vrhpolju nadaljuje tradicijo deda Janeza. Ajda ima zaradi svojih ugodnih učinkov na zdravje posebno mesto.
Fotografija: Ajdovi krapi s skuto in ocvirki, ena od številnih jedi iz te zdrave moke. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Ajdovi krapi s skuto in ocvirki, ena od številnih jedi iz te zdrave moke. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Nekdaj je ajda veljala za živilo revnih, kmetov in delavcev, danes pa je v naši kulinariki zaradi ugodnih učinkov na zdravje dobila mesto, ki ji gre. Je pravzaprav kraljica med žiti. Vidno mesto zavzema v prehrani bolnikov s celiakijo, ker vsebuje več balastnih snovi, varuje prebavila pred rakom in drugimi boleznimi. Ajda je primerna tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. Vsebuje tudi zdravilen rutin, ki je eden od rastlinskih antioksidantov. Ta ne le varuje naše telo pred škodljivimi vplivi in sevanji, pospešuje tudi prepustnost kapilar, pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, pripomore pa k zaščiti srca in ožilja.

Mletje brezglutenskih žit poteka v ločenih prostorih na ločenih mlinih. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Mletje brezglutenskih žit poteka v ločenih prostorih na ločenih mlinih. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Ajda predstavlja kar dve tretjini proizvodnje v mlinu Rangus v Dolenjem Vrhpolju pri Šentjerneju, kjer Tone Rangus nadaljuje več kot stoletno tradicijo deda Janeza. Ta je tu kupil mlin leta 1912. V tistem času je bilo na potoku Kobila kar 18 mlinov, k Rangusovim so nosili mlet žito iz bližnje in daljne okolice, celo s Hrvaške. Dedovo tradicijo je nadaljeval sin Anton, Tone pa je z ženo Natašo mlin prevzel pred tremi desetletji in začel počasi povečevati količine, uredil nove prostore, kupil dodatno opremo in stroje, prodajo pa širil ne le po trgovinah slovenskih trgovskih mrež, ampak tudi v tujino, na Hrvaško, v Italijo, Nemčijo in na Švedsko, ob tem je edini proizvajalec tatarske kaše v Evropi.

Že pred leti se je povezal z biotehniško fakulteto v Ljubljani, še posebno z akademikom prof. dr. Ivanom Kreftom, ob pomoči katerega so prišli do certifikata za semensko ajdo. Tone je izdelal tudi posebno linijo za luščenje ajdove kaše, ki deluje po enakem principu kot nekdaj stope, z luščinami iz bio zlate tatarske ajde, ki jih dobijo pri luščenju, pa polnijo posebne antialergijske vzglavnike.


Tone še hrani stari mlin in druge pripomočke v prostoru, kjer so nekdaj mleli žito. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Tone še hrani stari mlin in druge pripomočke v prostoru, kjer so nekdaj mleli žito. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Rangusovi ohranjajo tradicionalen način mletja, to je mletje z mlinskimi kamni, ki zagotavljajo fino mleto moko in optimalen proces mletja. Pri tem se ohranja vitamine, minerale in proteine v moki, kar je posledica nizke temperature mletja. »Drobci moke imajo veliko površino, kar poveča njihovo sposobnost absorpcije tekočine. Ta sposobnost zagotavlja zračnost in elastičnost testa, ki ga bolj preprosto obdelujemo, ta lastnost pa pozitivno vpliva na prebavo. S tem organizem sprejme najboljši možen izkoristek v obliki naravne vsebnosti vitaminov, mineralov in proteinov v moki,« pove Tone in doda, da je tradicionalnemu mletju dodana posebna tehnologija pri čiščenju. Že pred petimi leti so zagnali sodoben barvni sortirni stroj sortex, ki iz žit odstrani vse nezaželene in strupene primesi ter slaba zrna, kar izjemno poveča kakovost zmletih ali luščenih žit. Rangusovi so prvi slovenski proizvajalec brezglutenskih mlevskih izdelkov, proizvodnja pa poteka v ločenih prostorih in na ločenih mlinih, posebno mesto med žiti pa ima v tem družinskem podjetju tatarska ajda, ki velja za superživilo, saj vsebuje tudi do stokrat več antioksidantov (flavonoidov) kot navadna ajda. Flavonoidi, ki dajejo tej ajdi posebno grenčino, delujejo antimikrobno, antivirusno in antialergijsko, uravnavajo pa krvni tlak, holesterol in glukozo v krvi.

Na našem trgu je veliko ajde uvožene, a Rangusovi jo zagotavljajo s svojih polj in polj približno 50 kooperantov z Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Del je že ekološko pridelane, je pa razveseljivo, da kmetje povečujejo površine, namenjene pridelavi ajde, zdaj ta za potrebe mlina Rangus raste na 200 hektarjih. »Je pa na slovenske trgovske police težko priti, nekateri trgovci dajo prednost cenejšim, a manj kakovostnim izdelkom iz tujine. A tudi ta miselnost se počasi spreminja v prid domačim pridelovalcem hrane,« zadovoljno ugotavlja Tone Rangus.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije