POT POD NOGE

Mladi Kranjčani bodo na morje kar odpešačili

Objavljeno 15. junij 2016 18.13 | Posodobljeno 15. junij 2016 18.12 | Piše: Špela Ankele

Deset otrok iz Vzgojnega zavoda Kranj bo šlo na začetku julija že tretjič peš do Pirana.

Petra Vladimirov, vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Kranj. Foto: Špela Ankele

KRANJ – »Ne, ne bom laufala v krogih okoli Slovenije, da bodo otroci lahko šli na morje (čeprav me včasih res prime). Mi gremo z mulci Vzgojnega zavoda Kranj že tretje leto na morje dobesedno peš, iz Kranja do Pirana. In se imamo mega fajn. Na sami poti in tudi malo na morju,« pravi Petra Vladimirov, ena od vzgojiteljic Vzgojnega zavoda Kranj. Skupaj s sodelavkami v kranjskem naselju Stražišče skrbi za otroke, ki zaradi socialne ali drugačne stiske, alkoholizma v družini ali zlorab ne morejo živeti doma. Njihov drugi dom je postala večja hiša v Stražišču, kamor se po šolskih obveznostih vsak dan vrača osem otrok. Družbo jim delajo gospodinja in štirje vzgojitelji.

»Za nobel salamo«

In tako je ta teden energije polna vzgojiteljica Petra Vladimirov, ki morski izziv vodi skupaj z ravnateljem zavoda Andrejem Gregoračem, na svojem internetnem zidu objavila nekaj besed o pešačenju do slovenske obale: »Na pohodu jemo sendvič in mesni doručak ter spimo v šavju.« Dodala je še račun, na katerega lahko vsi tisti, ki bi jih zgrabila dobrodelnost, nakažejo par evrov »za kakšen sladoled ali malo bolj nobl salamo«. In odziv? »Fenomenalen. Vesela sem, da uporabniki facebooka niso samo delili in všečkali objave, ampak so nekateri že nakazali par evrov na naš račun. Tako si bomo na poti lahko privoščili kak priboljšek,« presenečenja nad dobrim odzivom ne skriva vzgojiteljica Petra.

Otroci, stari od 10 do 17 let, se z Gorenjskega tokrat ne odpravljajo prvič peš na morje. To so – uspešno – storili že lani in predlani. »Pridružijo se nam otroci iz vseh skupin, ki spadajo pod okrilje Vzgojnega zavoda Kranj,« pojasni Petra Vladimirov in doda, da se v zavod vključene stanovanjske skupine v Stražišču, Kranju, Škofji Loki, na Črnavi in Mlaki. »Na pot se je doslej vsako leto podalo od pet do deset otrok. Pričakujemo, da jih bo šlo tudi letos z nami tja do deset,« pojasni Petra, ki jim bo s še tremi vzgojitelji delala družbo na popotovanju od Kranja do Pirana.

In kako bo potekala morska avantura, ki se je vsakokrat lotijo le najvztrajnejši otroci? »Prvi dan bomo iz Kranja šli čez Križno goro in dan končali v Kopačnici, kjer bomo prenočili v okolici lično urejenega bazenčka. Sledila bo pot čez Žirovski vrh, Medvedje Brdo, nato bomo že videli Nanos, Kozino in se peti dan spustili proti Kopru, od koder bomo zadnji dan pot podaljšali še do Pirana,« opiše sogovornica približno 150 kilometrov dolgo pešačenje od Gorenjske do morja.

Vmes bodo otroci, vzgojitelji in vsi tisti, ki se jim utegnejo pridružiti na prav posebnem izzivu, spali pri kmetu, v okolici hostla, na plaži in še kje. S seboj nosijo samo majhen nahrbtnik z osnovnimi stvarmi, vse drugo pa do kraja, kjer bodo konec dneva postavili šotore, potuje s kombijem.

Pomembna je pot, ne cilj

»Mi smo obrnili koncept, saj smo v ospredje počitnic postavili potovanje samo. Lahko rečemo, da gre za eno takšno, nizkocenovno različico morja. Poudarek je na doživetju, hkrati bomo znova dokazali, da za počitnice ne potrebuješ veliko – le voljo, vzdržljivost, iznajdljivost in nekaj malega sredstev za hrano in pijačo,« opiše Petra Vladimirov.

A ne samo vzgojitelji, nad morskim izzivom so navdušeni tudi otroci. Dvanajstletni fant navihanih besed in prav takšnega pogleda je bil že lani na morskem popotovanju. »Že tako in tako sem zelo aktiven in imam veliko energije, ki jo lahko sprostim s hojo. Rad hodim v gore in z veseljem grem letos na še en pohod,« pove deček z iskrivimi očmi, ki zase pravi, da je tip človeka, ki bolj kot v mestu uživa na vasi, v naravi, gorah in na kmetiji.

Tudi njegov štiri leta starejši sostanovalec, ki je že dve poletji zapored pešačil do Pirana, mu prikima in poudari, da je smisel tovrstnega počitnikovanja v tem, da sebi in drugim dokažeš, da zmoreš. »Lani sem se na koncu sezul in pot po razbeljenem asfaltu nadaljeval kar v nogavicah. Če bi sezul še te, bi me podplati pošteno boleli, saj je bilo v tistih dneh nad 30 stopinj Celzija, tako da je bil asfalt res zelo vroč. Ampak sem sam zmogel vso pot iz Kranja do morja, na kar sem zelo ponosen,« pove 16-letnik, ki ga tudi letos nadvse mika, da bi se znova pridružil ekipi, ta bo na začetku julija peš potovala od Kranja do Pirana.

Deli s prijatelji