VELIKI PORAST

Mišje mrzlice vse več, najhuje v tem slovenskem kraju

Bolezenski znaki se običajno pojavijo od dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.
Fotografija: Previdno pri čiščenju in opravilih na vrtu, spet porast mišje mrzlice. FOTO: Landshark1, Shutterstock
Odpri galerijo
Previdno pri čiščenju in opravilih na vrtu, spet porast mišje mrzlice. FOTO: Landshark1, Shutterstock

Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, kar se kaže tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Letos so potrdili 213 primerov mišje mrzlice, največ oseb, 23, je zbolelo v idrijski občini.


Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev, ne prenaša pa se s človeka na človeka, so pojasnili pri Nijz.
 

Okrevanje traja več tednov ali mesecev


Bolezenski znaki se običajno pojavijo od dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinami v ledvenem predelu ter trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pozneje pride do nenadnega upada krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah ter akutna odpoved ledvic. Okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev.

Kleti, drvarnice, napol zapuščene hiše so naravna okolja, kjer bivajo glodavci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali s slino in predstavljajo vir okužbe za ljudi. Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorih, ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci.

Preberite še: 
image_alt
Marko (34) v boju z mišjo mrzlico: Ves sem se tresel, mislil se, da umiram


Mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. »Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši naj občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta,« svetuje Nijz.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas