AFRIKA

Misijonar Knoblehar na sprehod po Ljubljani v arabski noši

Objavljeno 28. januar 2020 12.48 | Posodobljeno 28. januar 2020 12.48 | Piše: Primož Hieng

V projektu Afrika treh muzejev predstavljene zbirke afriških predmetov iz 19. in 20. stoletja. Prispevali so jih tudi Slovenci, ki so živeli in delali na črni celini.

Razstava zdaj gostuje v Slovenskem etnografskem muzeju. Fotografije: Primož Hieng
Slovenski etnografski muzej (SEM) je leto začel z razstavo Afrika treh muzejev. Gre za skupinski razstavni projekt, ki so ga izpeljali trije muzeji v letu 2019: Slovenski etnografski muzej, Koroški pokrajinski muzej in Muzej Velenje.
image
Kip boginje je okrašen s polži kavriji, simbolom plodnosti.

Razstava predstavlja zgodovino nastanka različnih muzejskih afriških zbirk na Slovenskem. Posvečena je 200. obletnici rojstva misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja, ki je leta 1850 v Ljubljani organiziral prvo javno razstavo afriških predmetov. Afrika treh muzejev je najprej gostovala v Slovenj Gradcu, nato v Velenju, njena zadnja postaja je Slovenski etnografski muzej.
 

V Afriki je bil tudi baron Codelli


»Na skupni razstavi je na ogled okoli 50 predmetov, med katerimi izstopajo obredne maske, nakit, kipi in uporabni izdelki,« pravi dr. Marko Frelih iz SEM. »Razstavljeni eksponati predstavljajo svojevrstno kulturno dediščino afriških obrtnikov in umetnikov v 19. in 20. stoletju. Predstavljene so izbrane vsebine in predmeti iz zbirke Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, predmeti iz zbirke Františka Foita iz Muzeja Velenje in izbor predmetov afriških zbirk od 19. stoletja, ki jih hrani SEM.«
SEM načrtno dokumentira vse oblike povezav Slovencev z Afriko, ki neprekinjeno trajajo že od 19. stoletja.
image
Direktorica SEM dr. Tanja Roženbergar

»Poleg bogate materialne dediščine je v muzeju shranjena pomembna zbirka fotografij in arhivskih dokumentov,« pravi direktorica SEM dr. Tanja Roženbergar. »Posebej gre omeniti tri večje zbirke: Knobleharjeva afriška zbirka iz leta 1850, ki šteje 230 predmetov. Knoblehar je bil prvi Slovenec, ki je rojakom predstavil življenje ljudstev v južnem Sudanu v obliki javne razstave in z objavami člankov ter je znan kot pionir raziskovanja Belega Nila. Druga je zbirka iz Konga dr. Paula Schebeste; ta svetovno znani avstrijski antropolog je predaval v Ljubljani o svojih raziskavah v Kongu, kjer je več mesecev živel pri ljudstvu Bambuti. V Ljubljano je prinesel zbirko 96 predmetov, ki jih danes hrani SEM. Tretja je zbirka iz Toga barona Antona Codellija (1875–1954), ki je v družinski graščini na Kodeljevem zapustil neobičajno arhivsko gradivo in zbirko afriških predmetov iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, ki pripadajo ljudstvom severnega Toga. Izjemnega pomena je tudi Codellijev arhiv o velikem nemškem projektu na afriških tleh – o gradnji brezžične radiotelegrafske postaje, ki ga je vodil Codelli in spomladi 1914 je bilo delo uspešno končano.«
 

Darila domačinov


Poleg treh omenjenih zbirk SEM hrani mnogo zasebnih ali predmete iz druge polovice 20. stoletja, ko je veliko Slovencev živelo in delalo v različnih afriških državah; posamezniki še vedno prinašajo zbirke in jih podarijo z velikim zaupanjem do muzeja, ki poleg predmetov ohranja njihov osebni spomin na bivanje v Afriki. Na skupni razstavi Afrika treh muzejev SEM predstavlja izbor predmetov od sredine 19. stoletja do zadnjega desetletja 20. stoletja.
image
N'tomo, lesena maska, okrašena s pločevino, iz Malija

Zanimive so tudi zgodbe drugih dveh muzejev. »Muzej Velenje na stalni razstavi že dlje predstavlja izjemno življenjsko zgodbo češkega kiparja, pisatelja in popotnika Františka Foita, ki so ga, skupaj z ženo Ireno, zapletene okoliščine iz Kenije pripeljale v Velenje,« pravi direktorica muzeja Mojca Ževart. »Gre za izjemno zbirko mask, kipov in tradicionalnih kiparskih izdelkov študentov, ki jih je poučeval in so zdaj na ogled v Muzeju Velenje, del Foitove afriške zbirke pa se predstavlja na skupni razstavi treh muzejev.«

Kot pravi mag. Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, pri njih hranijo raznovrstno afriško gradivo dr. Franca Tretjaka, ekonomista in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za analizo in razvoj afriškega gospodarstva v obdobju neuvrščenih: »Na razstavi je razstavljen izbor predmetov, ki jih je dobil kot darilo domačinov med potovanjem po različnih državah zahodne Afrike. Njegova zbirka je pomembna, prav tako ima pomembno težo njegov fotografski in filmski arhiv, toda najvažnejši so njegovi literarni pogledi na Afriko – realni, kritični in vizionarski.«
Knobleharjeva afriška zbirka je edinstven muzejski fenomen v 19. stoletju, saj njegovemu vzoru nihče ni sledil.


Skupinski razstavni projekt Afrika treh muzejev so izpeljali v spomin na prvo afriško razstavo leta 1850 in na njenega avtorja dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858), misijonarja in raziskovalca Belega Nila, je še povedal dr. Marko Frelih. »Ob praznovanju 200. obletnice njegovega rojstva si želimo, da duhovna in materialna dediščina afriških ljudstev v treh slovenskih muzejih, v Ljubljani, Velenju in Slovenj Gradcu, obogati naša spoznanja o tistem delu sveta, ki velja za zibelko človeštva.«
 

Najsvetejša je bila sulica


Slovenski stiki z Afriko so zelo stari. »Veliko ljudi je že na začetku 19. stoletja potovalo v Egipt, leta 1850 pa je sledil odločilni trenutek: sredi poletja se je iz Sudana vrnil v Ljubljano katoliški misijonar dr. Ignacij Knoblehar,« še pove Frelih.
1850. je bila odprta prva afriška razstava na naših tleh.


»V arabski noši se je sprehajal po mestu in domačine navdušil z odprtjem velike afriške razstave v Deželnem muzeju v liceju, ki je stal na prostoru današnje tržnice. Več kot tristo predmetov, živali, kamnov in rastlin je zbral na potovanju od Kartuma proti ekvatorju. Največ jih je pridobil med ljudstvi ob Belem Nilu na jugu Sudana. V zbirki prevladuje nakit, veliko je orožja, predvsem sulic, nekaj pa je tudi uporabnih predmetov, kot so stol, žlice in posode. Ljudstva ob Belem Nilu niso imela razvite značilne umetnosti z obrednimi maskami in kipi, kar je značilno za večji del Afrike. Njihov najsvetejši predmet je bila sulica, ki je poleg statusnega simbola pomenila še rodovno povezavo s predniki. Knobleharjeva afriška zbirka je edinstven muzejski fenomen v 19. stoletju, saj njegovemu vzoru nihče ni sledil.« 




Deli s prijatelji