MLADI ZDRAVNIKI

Ministru očitajo, da rešuje zdravstvo brez zdravnikov

Mladi zdravniki po odločitvi ustavnega sodišča ministra pozivajo k prevzemu odgovornosti.
Fotografija: FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen, Delo

Mlade zdravnike Slovenije odločitev ustavnega sodišča, da zadrži določbo o dvigu plačnega stropa za zdravnike, ne preseneča, prav tako ne dejstvo, da sta bili izdani dve nasprotujoči mnenji ustavnih sodnikov. Zdravstvenemu ministru Janezu Poklukarju očitajo, da »rešuje zdravstvo brez zdravnikov«, ter ga pozivajo k prevzemu odgovornosti.

Kot so opozorili v sporočilu za javnost, je Slovenija v razmerah, v katerih se zdravstveni sistem sesuva. Minister za zdravje, odgovoren za učinkovito in dostopno javno zdravstvo, bi moral biti po njihovem mnenju tisti, ki stremi k vzdržnim in celostnim rešitvam. Nasprotno pa je z ločenimi dogovori z zaposlenimi v zdravstvu, ki so mu napovedali celo stavko, povzročil razdor znotraj zdravstvenih delavcev, dodatno ponižal poklic zdravnika in sprožil splošni val nezadovoljstva, so opisali.

Ocenili, da javnost in sindikati izvajajo javni linč nad zdravniki

Čeprav se dvig plač zdravnikov sploh ni zgodil, pa je ta po njihovi oceni »medijsko problematiziran do skrajnih meja«. Izpostavili so, da prevladuje mnenje, da so vsi poklici v javnem sektorju neposredno primerljivi z zdravniškim. »Nismo prepričani, kaj točno sledi, ali še sploh želimo vlagati napore v popravljanje sistema, ki vidi v nas največje sovražnike in ne partnerje pri nujnih rešitvah,« so zapisali Mladi zdravniki Slovenije.

Osnovne plače zdravnikov se vse od nastanka enotnega plačnega sistema niso spremenile, so spomnili in ocenili, da je obstoječi enotni plačni sistem slab in da zdravstvo potrebuje korenite spremembe. Hkrati pa ob tem še vedno stojijo za zahtevo celotnega zdravništva pri izstopu iz enotnega plačnega sistema.

Na ustavno sodišče

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Odločitev sodišča je padla sredi pogajanj vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah na podlagi sporne določbe.

Zadnji interventni protikoronski zakon, imenovan PKP 10, je bil sprejet konec preteklega leta in je za zdravnike in zobozdravnike do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda, kar je bilo doslej rezervirano le za funkcionarje.

Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije