NEKDANJI PREDSEDNIK

Milan Kučan častni občan soboške občine, SDS proti

Objavljeno 11. julij 2020 20.38 | Posodobljeno 11. julij 2020 22.46 | Piše: O. B.

Lokalna SDS pravi, da gre za sporno odločitev, a jim je Kučan jasno odgovoril.

Milan Kučan, častni občan soboške občine. FOTO: O. B.
Pred letošnjim občinskim praznikom Mestne občine (MO) Murska Sobota je v Gledališču Park potekala slavnostna seja mestnega sveta. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil Daniel Grabar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, v kulturnem programu pa je nastopila skupina džeZZva. Hkrati je župan Aleksander Jevšek podelil najvišja priznanja MO Murska Sobota. Naziv častnega občana je šel v roke Milana Kučana, plaketo je prejel Ludvik Zelko, zahvalne listine pa Gimnazija Murska Sobota in humanitarne organizacije Rdeči Križ Slovenije – Območno združenje Murska Sobota, EHO Podpornica Murska Sobota in Škofijska karitas Murska Sobota.

Slavnostni govornik na seji, ki jo je v živo spremljalo zgolj omejeno število povabljenih gostov, občani pa so jo lahko gledali v prenosu na občinski spletni strani, Daniel Grabar, je med drugim dejal, da je bila epidemija koronavirusa pomembna izkušnja za bolnišnico, v kateri so se marsikaj naučili. »Kar naenkrat smo se znašli sredi prizorišča toka dogodkov, ko klasični pristopi v medicini več niso bili dovolj in se pacientom več nismo mogli približati na način, na katerega so bili navajeni … Danes sem ponosen na sodelavce, ki so omogočili vzpostavitev takih razmer, da se okužba ni širila, da smo lahko vsakega pacienta, ki je potreboval oskrbo, oskrbeli varno, zanesljivo in v skladu z medicinsko doktrino.«

image
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je naziv častni občan med drugim prejel kot priznanje za njegove aktivnosti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. FOTO: O. B.


Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je naziv častni občan med drugim prejel kot priznanje za njegove aktivnosti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V obrazložitvi je med drugim navedeno, da je Kučan aktivno sodeloval na številnih dogodkih in delovnih srečanjih v soboški občini in Prekmurju, z mnogimi organizacijami pa še danes vzdržuje aktivne človeške, prijateljske in delovne vezi. Nikoli ni zatajeval prekmurskega porekla, korenin in prekmurskega jezika, bil je glasnik in promotor prekmurske duše, v domačem slovenskem okolju in tujini. Kučana je za častnega občana predlagal župan Aleksander Jevšek.

Predlog za priznanje je ob dveh vzdržanih glasovih na nedavni seji mestnega sveta podprlo 14 svetnikov, sedem jih je bilo proti. Predlogu je nasprotovala predvsem svetniška skupina SDS. Njen član Bojan Petrijan je kot razlog navedel dejstvo, da je bil Kučan proti osamosvajanju Slovenije oziroma da samostojna Slovenija ni bila njegova najintimnejša želja, o čemer da pričajo tudi njegove izjave.

V svojem govoru je Kučan odgovoril tudi na te očitke, ki so se v soboškem mestnem svetu pojavili ob glasovanju o tem, da bo postal častni občan. »Vem ,da se z mojim imenovanjem za častnega meščana ni strinjalo več mestnih svetnikov. Njihovo odločitev spoštujem, tudi njihovo presojo meril, s katerimi odločajo o primernosti podelitve tega uglednega in najvišjega občinskega naslova, zavračam pa razloge, s katerimi so svoje odločitev utemeljili svetniki SDS. Trditev, da sem bil proti odcepitvi Slovenije od Jugoslavije in proti slovenski osamosvojitvi, naslanjajo na nekaj citatov iz zadnjih let življenja nekdanje države, ne da bi poznali, ali sploh hoteli poznati okoliščine za moje takratne izjave … Zavrnili smo pogoje za odcepitev, ki so nam jih ponujali in postavljali v Beogradu, kot tudi pogovore o odcepitvi. Od koga pa naj bi se odcepili, od Jugoslavije, ki je brez nas ni bilo več? Nasproti temu smo postavili predlog za spremenjene medsebojne odnose in zahtevo po razdružitvi. Tako kot je z združitvijo Jugoslavija nastala, je z razdružitvijo tudi prenehala obstajati. Takšnemu našemu stališču je pozneje pritrdila tudi mirovna konferenca v Bruslju, sklepi tako imenovane Banditerjeve arbitražne komisije, ki je ugotovila, da je Jugoslavija po naši in Hrvaški osamosvojitvi prenehala obstajati. Države, nastale na njenih tleh, pa so postale njene enakopravne naslednice. To je bistvo mojega nasprotovanja odcepitvi, še zdaj sem prepričan, da smo se odločili prav, odcepitve ni bilo. Po poti razdružitve je Slovenija kot samostojna država postala enakopraven dedič nekdanje skupne države in ugleden ter spoštovan dejavnik mednarodnega življenja … Ustvarjanje lažnega vtisa, da se je Slovenija osamosvojila po volji enega dela Slovencev, proti volji drugega dela, žalostno sprevrača enkratno zgodovinsko manifestacijo enotnosti, povezanosti in neobremenjenost vseh državljanov Slovenije in njihovega vodstva, kar mora biti navdih tudi prihodnjim rodovom ob velikih izzivih, ki jih morebiti še čakajo.«




Deli s prijatelji