PRIREDITEV
Mešjakov fižol kuhajo samo v Boštanju
Znanemu boštanjskemu trgovcu posvetili etnološko-kulinarično prireditev. Fižolova enolončnica s suhim mesom in žličniki je šla vsem v slast.
Odpri galerijo
Na žlico
"Pred nizkim klečeplazimo, za visokim se stegujemo," pravijo. Govorijo seveda o fižolu, ki spada med stročnice. Podobno kot bob, za katerega mnogi mislijo, da je debel fižol. Pa ni, je le njegov debeli sorodnik, zato reci bobu bob. Ta je pri nas avtohton, a nekoliko pozabljen, medtem ko je fižol prišlek, a že povsem udomačen. Oba pa imata, tako kot suha semena drugih stročnic, v sebi podobno prehransko energijo kot meso.
Pred sto leti, ko je podjetni boštanjski trgovec Mešjak – njemu je posvečena vsakoletna etnološko-kulinarična prireditev – s svojo kobilo Luco hodil na Topolovec po vino, pa sta se ga oba naluckala in je kobila brez njega prišla domov, so v Boštanju in tudi po Sloveniji natepali fižol, ki je veljal za meso revežev. Še danes je priljubljen, a zdaj velja za meso zdravih, tudi tistih, ki ne uživajo mesa.
Turistično društvo Boštanj ob Savi je v sodelovanju z domačim aktivom kmečkih žena, sodelovala je tudi Osnovna šola Boštanj, šesti Mešjakov večer posvetilo zrnatim stročnicam. Na ogled so postavili najrazličnejše vrste fižola; po besedah Andreje Škrabec, ki se mu posebej posveča in piše tudi knjige o tej stročnici, je na svetu več kot 70 vrst fižola. V Sloveniji obstajata dve vrsti, sort pa je pri nas skoraj tisoč. Organizatorji so razstavljene sorte poimenovali tako, kot jih poznajo iz izročila svojih prednikov, a obiskovalci so kmalu ugotavljali, da v njihovem kraju posamezne sorte poimenujejo drugače, kot je bilo tu zapisano.
Poleg fižola, ki je prevladoval, so bila na ogled še semena boba, graha, čičerike, leče, soje ... A niso bila le semena na ogled, ampak tudi jedi, ki so jih obiskovalci lahko okušali. Ženske iz Aktiva kmečkih žena Boštanj, ki letos zaznamuje 25 let delovanja, so pod vodstvom predsednice Nike Udovč in v sodelovanju s svetovalko za zdravo prehrano Marijo Merljak pripravile pestro paleto okusnih jedi iz zrnatih stročnic: klasični matevž, namaze iz fižola, fižolovo pito, fižolov kruh in ne nazadnje fižolovo torto, o kateri je gostja Andreja Škrabec napisala celo knjigo.
Za nameček so ženske pripravile še posebno jed, mešjakov fižol iz Boštanja, ki so ga ponudile vsem obiskovalcem: fižolova enolončnica z dodanim suhim mesom in jajčnimi žličniki, saj v mešjakovem času ni bilo testenin, je šla številnim obiskovalcem zelo v slast. O mešjakovem fižolu se bo še govorilo ali povedano drugače: mešjakov fižol se daleč sliši.
Specialiteta: mešjakov fižol
Pred sto leti, ko je podjetni boštanjski trgovec Mešjak – njemu je posvečena vsakoletna etnološko-kulinarična prireditev – s svojo kobilo Luco hodil na Topolovec po vino, pa sta se ga oba naluckala in je kobila brez njega prišla domov, so v Boštanju in tudi po Sloveniji natepali fižol, ki je veljal za meso revežev. Še danes je priljubljen, a zdaj velja za meso zdravih, tudi tistih, ki ne uživajo mesa.
Tisoč sort fižola
Turistično društvo Boštanj ob Savi je v sodelovanju z domačim aktivom kmečkih žena, sodelovala je tudi Osnovna šola Boštanj, šesti Mešjakov večer posvetilo zrnatim stročnicam. Na ogled so postavili najrazličnejše vrste fižola; po besedah Andreje Škrabec, ki se mu posebej posveča in piše tudi knjige o tej stročnici, je na svetu več kot 70 vrst fižola. V Sloveniji obstajata dve vrsti, sort pa je pri nas skoraj tisoč. Organizatorji so razstavljene sorte poimenovali tako, kot jih poznajo iz izročila svojih prednikov, a obiskovalci so kmalu ugotavljali, da v njihovem kraju posamezne sorte poimenujejo drugače, kot je bilo tu zapisano.
Na žlico
Poleg fižola, ki je prevladoval, so bila na ogled še semena boba, graha, čičerike, leče, soje ... A niso bila le semena na ogled, ampak tudi jedi, ki so jih obiskovalci lahko okušali. Ženske iz Aktiva kmečkih žena Boštanj, ki letos zaznamuje 25 let delovanja, so pod vodstvom predsednice Nike Udovč in v sodelovanju s svetovalko za zdravo prehrano Marijo Merljak pripravile pestro paleto okusnih jedi iz zrnatih stročnic: klasični matevž, namaze iz fižola, fižolovo pito, fižolov kruh in ne nazadnje fižolovo torto, o kateri je gostja Andreja Škrabec napisala celo knjigo.
25
let delovanja letos praznuje Aktiv kmečkih žena Boštanj.
let delovanja letos praznuje Aktiv kmečkih žena Boštanj.
Za nameček so ženske pripravile še posebno jed, mešjakov fižol iz Boštanja, ki so ga ponudile vsem obiskovalcem: fižolova enolončnica z dodanim suhim mesom in jajčnimi žličniki, saj v mešjakovem času ni bilo testenin, je šla številnim obiskovalcem zelo v slast. O mešjakovem fižolu se bo še govorilo ali povedano drugače: mešjakov fižol se daleč sliši.
