NOVA SERIJA ZNAMK
Medvedi tudi na znamkah
Medvede v seriji Živalstvo je za Pošto Slovenije ilustriral Zlatko Drčar, ki je znamke ter blok tudi oblikoval.
Odpri galerijo
Medvedja družina na znamki za 1,67 evra Vir: Pošta Slovenije
Slovenska pošta je ob jesenskem izidu novih znamk posebno pozornost posvetila rjavemu medvedu. Upodobili so ga na štirih znamkah v seriji Živalstvo. Ilustracije je ustvaril Zlatko Drčar, ki je znamke za 1,17, 1,31 in 1,45 evra ter blok za 1,67 evra tudi oblikoval.
»Rjavi medved je pomemben del naravne in kulturne dediščine tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. V večjem delu srednje in južne Evrope ga je človek konec 19. stoletja močno zdesetkal, na nekaterih območjih pa celo iztrebil. Slovenski medvedi so del velike populacije, ki zajema območje od Vzhodnih Alp v severovzhodni Italiji do gorovja Pindos v Grčiji,« pravi doc. dr. Hubert Potočnik, profesor na biotehniški fakulteti.
Medvedi so samotarske živali. Kot večina drugih velikih zveri imajo velike domače okoliše. Samice svoj domači okoliš vzpostavijo ob materinem, samci pa se odselijo in iščejo lasten prostor na oddaljenih območjih. Medved je vsejed, večji del njegove prehrane pa je rastlinskega izvora.
Za medveda je značilna dolga življenjska doba. Najstarejša evidentirana medvedka v Sloveniji je bila stara 21 let. Januarja ali februarja v brlogu skotijo enega do štiri mladiče, ki tehtajo okoli pol kilograma in se osamosvojijo, ko so stari približno dve leti.
V Sloveniji živi po oceni iz leta 2018 od 750 do 975 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih. Samci tehtajo od 200 do 400 kg, samice od 150 do 350. Živijo lahko do 35 let.
Veliko jih živi v živalskih vrtovih, lahko pa jih vidimo in opazujemo v naravi, na primer na Notranjskem. Prav Notranjska je edina destinacija, kjer lahko rjavega medveda opazujete in fotografirate v njegovem naravnem okolju. »V spremstvu lovca se odpravite do lovske preže. Vanjo lahko vstopijo največ trije do štirje obiskovalci, odvisno od njene velikosti. Najprimernejši čas za opazovanje medveda je pozno popoldne, preden pade mrak.
Takrat obiskovalci v popolni tišini sedijo na preži in čakajo, da se kosmatinec odpravi mimo njih. Ker ima medved večinoma vsak dan podobno rutino in je na prostor ob preži navajen, ga opazovalci skoraj vedno uzrejo. Če le fotografi ali zgolj opazovalci niso preglasni,« pravijo v Notranjskem regijskem parku.
Za medveda je značilna dolga življenjska doba.
»Rjavi medved je pomemben del naravne in kulturne dediščine tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. V večjem delu srednje in južne Evrope ga je človek konec 19. stoletja močno zdesetkal, na nekaterih območjih pa celo iztrebil. Slovenski medvedi so del velike populacije, ki zajema območje od Vzhodnih Alp v severovzhodni Italiji do gorovja Pindos v Grčiji,« pravi doc. dr. Hubert Potočnik, profesor na biotehniški fakulteti.
Notranjska je edina destinacija, kjer lahko rjavega medveda opazujete in fotografirate v naravnem okolju.
Medvedi so samotarske živali. Kot večina drugih velikih zveri imajo velike domače okoliše. Samice svoj domači okoliš vzpostavijo ob materinem, samci pa se odselijo in iščejo lasten prostor na oddaljenih območjih. Medved je vsejed, večji del njegove prehrane pa je rastlinskega izvora.
Najstarejša je imela 21 let
Za medveda je značilna dolga življenjska doba. Najstarejša evidentirana medvedka v Sloveniji je bila stara 21 let. Januarja ali februarja v brlogu skotijo enega do štiri mladiče, ki tehtajo okoli pol kilograma in se osamosvojijo, ko so stari približno dve leti.
V Sloveniji živi po oceni iz leta 2018 od 750 do 975 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih. Samci tehtajo od 200 do 400 kg, samice od 150 do 350. Živijo lahko do 35 let.
Veliko jih živi v živalskih vrtovih, lahko pa jih vidimo in opazujemo v naravi, na primer na Notranjskem. Prav Notranjska je edina destinacija, kjer lahko rjavega medveda opazujete in fotografirate v njegovem naravnem okolju. »V spremstvu lovca se odpravite do lovske preže. Vanjo lahko vstopijo največ trije do štirje obiskovalci, odvisno od njene velikosti. Najprimernejši čas za opazovanje medveda je pozno popoldne, preden pade mrak.
35let lahko dočaka medved.
Takrat obiskovalci v popolni tišini sedijo na preži in čakajo, da se kosmatinec odpravi mimo njih. Ker ima medved večinoma vsak dan podobno rutino in je na prostor ob preži navajen, ga opazovalci skoraj vedno uzrejo. Če le fotografi ali zgolj opazovalci niso preglasni,« pravijo v Notranjskem regijskem parku.
