VSE VEČ JIH JE

Meduze tudi v ženskih kremah in na krožnikih

Objavljeno 20. oktober 2017 13.45 | Posodobljeno 20. oktober 2017 13.45 | Piše: Primož Hieng
Ključne besede: meduza
S pretiranim ribolovom se v svetovnih morjih povečuje število meduz.
Predelava meduz za prehrano. Foto: NIB

LJUBLJANA – Globalne klimatske spremembe in pritiski človeka na ekosistem se kažejo tudi v zmanjšanju števila rib v oceanih. S pretiranim ribolovom se zmanjšuje število morskih organizmov, ki z meduzami tekmujejo za hrano, zaradi česar raste število meduz v morskem okolju.

6 milijonov evrov je vreden projekt GoJelly.

O meduzah pogosto spregovorimo zgolj v kontekstu nadležnosti in ogrožanja dobrega stanja in zdravja človeka. To pa bi radi spremenili s projektom GoJelly, katerega koordinator je nemški center za raziskave oceana Geomar. V projektu bodo uporabili meduzno biomaso kot vir za izdelavo filtra za mikroplastiko, gnojil in ribjo hrano. Projekt, vreden šest milijonov evrov, financira Evropska unija.

Uničene ribogojnice

Čeprav se ti sluzasti organizmi nekaterim posameznikom morda zdijo zanimivi, so nekatere vrste strupene, določene tropske vrste pa spadajo celo med najbolj toksične organizme na svetu. Poleg tega je število meduz v porastu, na kar vplivajo višanje temperature morja, zakisanje oceanov in prelov rib. Cvetenje meduz je vedno pogostejše, to je v preteklosti že uničilo ribogojnice v evropskih obalnih morjih in blokiralo hladilne sisteme elektrarn. Ali obstaja rešitev za to nastajajočo okoljsko grožnjo?

V nekaterih kulturah uporabljajo meduze tudi za prehrano. Javnost bomo lahko prepričali, če končni izdelek ne bo več sluzast.

»Na to vprašanje lahko odgovori konzorcij, sestavljen iz 15 znanstvenih institucij iz osmih držav, tudi iz Slovenije, ki ga koordinira Geomar,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) v Ljubljani. »V sklopu projekta GoJelly želimo to prepoznano grožnjo smiselno uporabiti za izdelavo novih izdelkov.«
Ob tem dr. Jamileh Javidpour iz Geomarja, idejna vodja in koordinatorka projekta GoJelly, dodaja: »V Evropi zavzema rebrača, ki je invazivna vrsta, kar en milijon ton biomase. Čeprav meduze in težave, ki jih povzročajo, ostajajo neopažene, moramo poiskati rešitve.« V prvi fazi projekta bodo proučili življenjski cikel različnih meduznih vrst. »Ker ga ne poznamo dovolj podrobno, je skoraj nemogoče predvideti, kdaj in kje se bo pojavilo večje cvetenje meduz. Zato želimo večje roje meduz uloviti, preden dosežejo obalo,« je še povedala dr. Javidpourjeva.

Uporabne tudi v kozmetiki

Hkrati bodo poskusili uporabiti ulovljeno meduzno biomaso, so še povedali na NIB. »Ena od idej je na primer uporaba proti drugim onesnažilom človeškega izvora. Študije so pokazale, da lahko meduzni mukus nase veže mikroplastiko. Zato bomo izdelali prototipe biofiltrov, narejenih iz meduz, ki bi jih lahko uporabili v čistilnih napravah ali tovarnah, kjer proizvajajo mikroplastiko,« razlagajo raziskovalci.
Meduzno biomaso lahko uporabimo tudi kot gnojilo v kmetijstvu ali kot hrano v akvakulturi. »Ribe v ribogojnicah trenutno hranijo z ujetimi divjimi ribami, kar ne pripomore k zmanjšanju prelova rib, ampak ga samo poveča. Trajnostna rešitev bi bila uporaba meduzne biomase za ta namen. To bi hkrati pripomoglo k zaščiti ribjih zalog,« so povedali v konzorciju GoJelly.
Raziskovalci razmišljajo tudi o proizvodnji hrane za prehrano ljudi. »V nekaterih kulturah uporabljajo meduze tudi za prehrano. Javnost bomo lahko prepričali, če končni izdelek ne bo več sluzast,« poudarja dr. Javidpour. Še pomembneje, meduze vsebujejo kolagen, ki je zelo iskana sestavina v kozmetični industriji.
V sklopu tega projekta bodo dr. Ana Rotter in njeni sodelavci iz Morske biološke postaje Piran proučevali možnosti izdelave biofiltra za mikroplastiko na osnovi meduznega mukusa in uporabo meduzne biomase za gnojenje.
»Meduze oziroma njihovo biomaso lahko uporabimo za različne namene. Za nas je to priložnost, da izkoristimo to ogromno količino biomase, ki nam je na voljo,« povzema namen projekta dr. Javidpourjeva. 

Deli s prijatelji