KAZEN

Mati treh otrok zaradi objave na facebooku obsojena na pogojno zaporno kazen

Objavljeno 15. maj 2020 09.47 | Posodobljeno 15. maj 2020 10.14 | Piše: A. L.

Sodišče je odločilo, da je avtorica zapisa kriva javnega spodbujanja sovraštva in nasilja, ki temelji na narodnostni pripadnosti in političnem prepričanju.

Simbolična fotografija. FOTO: Matej Družnik, Delo
V Ustavi RS je v 39. členu zapisano: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« A to nikakor ne pomeni, da smete izreči (ali zapisati), kar koli se vam v vaši betici porodi, saj boste za svoje besede seveda odgovarjali.

​Z objavo svojega poziva se je močno opekla avtorica na družabnem omrežju, ki jo je sodišče pred kratkim pogojno obsodilo na šest mesecev zapora (kazen ne bo izrečena, če v obdobju dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja).

Kaj je brezposelna mati treh otrok, ki prejema okoli 620 evrov socialne pomoči, zagrešila z objavo na facebooku? Sodišče v sodbi navaja, da je Slovence pozvala, naj »primejo v roke orodje« in se lotijo nevladnikov, ki pomagajo migrantom, nato je pozvala še nad »lopovske levajzarske, pol pa bo mir ... gremo akcija ...« Sodišče je sklenilo, da je s tem pozvala k sovraštvu in nasilju proti tujcem, ki nelegalno vstopajo v Slovenijo, proti nevladnim organizacijam, ki to podpirajo, in proti levici v parlamentu, ter vse spodbujala, da gredo v akcijo proti prej navedenim skupinam. Dodali so še, da je bilo dejanje izvedeno po spletu oziroma na način, ki bi pri simpatizerjih njenih idej lahko povzročil reakcije, ogrozil javni red in mir.

Obsojenka je izrečeno sodbo, ki jo je javno objavila na facebooku, pospremila takole: »Tole dobiš če si proti ilegalcem. Da jim j... M.« 

Mimogrede, če bi se pri svojih izrečenih ali zapisanih besedah želeli izgovarjati na ustavo in svobodo izražanja, je dobro, da jo najprej preberete v celoti. Med branjem bi namreč naleteli na 63. člen, ki prepoveduje spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter spodbujanja k nasilju in vojni.

Kdaj govorimo o sovražnem govoru

»Ena osnovnih značilnosti sovražnega govora je, da je usmerjen proti različnim, običajno deprivilegiranim, družbenim skupinam ali proti posameznikom na podlagi njihove pripadnosti omenjenim skupinam (po tem se razlikuje od žalitev ali groženj, ki so prav tako kazniva dejanja, a so usmerjena proti posameznikom),« pojasnjuje Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko (Univerza v Ljubljani, FDV). »Konkretno vsakokratno tehtanje med pravico do dostojanstva različnih družbenih skupin ter posameznikov in prav tako izjemno pomembno pravico do svobode govora je stvar vsakokratnega postopka na sodišču.«

Po 63. členu slovenske ustave je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. »Ustava torej jasno prepoveduje spodbujanje nasilja ali nestrpnosti, ki je usmerjeno proti različnim družbenim skupinam,« izpostavlja Motl. Bolj konkretno to določa kazenski zakonik v 297. členu, še dodaja.

 

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.






Deli s prijatelji