KORONA STANJE
Martinovi žuri krivi za porast okužb
Število hospitaliziranih bo začelo padati prihodnji teden. Virus vdrl v domove za starejše, vlada podaljšala ukrepe.
Odpri galerijo
V bolnišnicah se je zdravilo 1254 pacientov, 201 na intenzivnih oddelkih. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana
V četrtek so ob 5673 opravljenih testih potrdili 1546 okužb z novim koronavirusom, je povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin: »To je sporočilo, ki smo si ga želeli, upajmo, da se bo tako nadaljevalo v prihodnjem tednu.« V sredo so ob opravljenih 6806 testih potrdili kar 2064 okužb, visoka številka je morda nakazovala na to, da se je v zadnjih vikendih več martinovalo.
V bolnišnicah se je zdravilo 1254 pacientov, 201 na intenzivnih oddelkih, 68 bolnikov so odpustili v domačo oskrbo, 31 ljudi je umrlo, od teh 26 v bolnišnicah. Epidemija se ne umirja, pravi koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta, je napeta, »luč na koncu predora predstavlja število hospitaliziranih, ki se ne viša več hitro, a sistem je na skrajnem robu zmogljivosti in ne smemo si dovoliti dodatnega hitrega porasta sprejemov v bolnišnico, slovensko zdravstvo tega ne bo zmoglo«. Pričakuje, da se bo število hospitalizacij v naslednjem tednu postopoma zmanjševalo, če ne bo novega nenadnega izbruha.
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je virus vdrl v številne domove za ostarele in se širi med najranljivejšo skupino: med oskrbovanci je 2510 okužb (skupno v drugem valu 4424), med zaposlenimi pa je aktivnih okužb 905 (skupno v drugem valu 1656). »Žalostno je dejstvo, da v domovih za starejše že več kot mesec dni velja prepoved obiskov sorodnikov in da o vplivu tega ukrepa na poslabšanje zdravja stanovalcev zaradi upada stikov in čustvenih odnosov s svojci ne govorimo,« pravi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost.
»Srebrna nit že od prvega vala epidemije nenehno opozarja vse odgovorne, da bi morali narediti več, da bi zaustavili nepotrebne okužbe in umiranja, da bi bolj pomagali zaposlenim z dodatnimi kadri in seveda boljšim nagrajevanjem, pa vendar vlada tega še ni storila,« je še zapisala. Minister za delo Janez Cigler Kralj je v četrtek direktorje domov za starejše pozval, naj zagotavljajo redno preventivno testiranje za tiste, ki delajo pri njih. Pri tem naj upoštevajo uredbo, ki takšno testiranje nalaga zdravstvenim delavcem. Sredstva bo zagotovil proračun.
Več bolnišnic v teh dneh kupuje antigenske teste za potrjevanje okužb s koronavirusom, ki jih bodo potrebovali tudi za vsakotedensko testiranje zdravstvenih delavcev. Stroške tovrstnih testiranj bo kril državni proračun. Cene t. i. hitrih testov na trgu so različne, znašajo od okoli pet do 30 evrov. Država se bo pridružila evropskemu skupnemu javnemu naročilu za nakup teh testov, a morajo bolnišnice same poskrbeti za zalogo, dokler testov ne dobijo od EU.
Vlada je pričakovano podaljšala nekatere protikoronske ukrepe, med drugim zaprtje nenujnih trgovin za sedem dni in ponujanje kulturnih storitev, še naprej bodo veljali tudi odloki, ki omejujejo gibanje; začasno je ustavila roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih in podaljšala obvezno namestitev razpršilnikov za razkuževanje v večstanovanjskih stavbah. In kako je z izobraževanjem, ki trenutno poteka na daljavo? Odpiranje šol in vrtcev je prioriteta, a bo šolanje moralo potekati pod strogimi ukrepi, Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravlja pogoje, ki bi jih uveljavili takrat, ko bo lahko začela delo v šoli prva triada. Ti bodo nekoliko drugačni, kot so bili v preteklosti, predlagali naj bi nošnjo mask tudi za učitelje v nižjih razredih.
Sicer pa so inšpekcijski organi v tednu od 9. do 15. novembra skupno opravili 2578 inšpekcijskih nadzorov. Izrečene so bile 104 prekrškovne sankcije v skupni vrednosti 56.400 evrov, poleg tega pa še 263 opozoril po zakonu o prekrških in 120 upravnih ukrepov, je dejala Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata. Na zunanjih javnih površinah je bilo opravljenih 712 nadzorov, izrekli so 72 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 27.200 evrov, sledi pa še 214 nadzorov večstanovanjskih stavb, pri čemer so bile izdane štiri ureditvene odločbe. Lahko na ulici pojeste sendvič? V gibanju ne smemo ničesar uživati, lahko pa se umaknemo na zeleno površino in upoštevamo pravila NIJZ, pravi Potzeva: »Ne smemo pa tega izkoriščati. Inšpektor se lahko pri tem samostojno odloči, ali bo izrekel prekršek ali ne.«
Še vedno se dogajajo kršitve zbiranja v zasebnih prostorih, tudi zabave. Tega je manj v primerjavi s preteklimi tedni, pravi namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak. »Policisti smo bili že tudi napadeni v posameznih primerih, ko smo posredovali.«
Preverjanje vzorcevNacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je vključen v mrežo spremljanja gripe in drugih okužb dihal, bi lahko v vzorcih iz preteklih sezon preveril, ali je novi koronavirus v Sloveniji krožil, še preden je bil ta 4. marca letos prvič uradno zaznan pri nas. Preverjanje je v načrtu, in to že od spomladanskega vala, začelo se še ni, saj so vsi napori trenutno usmerjeni v testiranje. Ker so študije pokazale, da se novi koronavirus sprošča v blato okuženih ljudi in prek kanalizacije zaide v odpadno vodo, so raziskovalke in raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost sars-cov-2. V septembru so začeli pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah in ugotovili, da je bil trend naraščanja viden že v začetku oktobra. Gre za orodje, ki bi lahko napovedalo naslednji val epidemije, z metodo je mogoče spremljati potek epidemije, učinkovitost ukrepov in analizo prisotnosti virusa v posameznih objektih, kot so domovi za starejše, bolnišnice, šole in podjetja, saj lahko zazna spremembe v okuženosti pred drugimi metodami.
V bolnišnicah se je zdravilo 1254 pacientov, 201 na intenzivnih oddelkih, 68 bolnikov so odpustili v domačo oskrbo, 31 ljudi je umrlo, od teh 26 v bolnišnicah. Epidemija se ne umirja, pravi koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta, je napeta, »luč na koncu predora predstavlja število hospitaliziranih, ki se ne viša več hitro, a sistem je na skrajnem robu zmogljivosti in ne smemo si dovoliti dodatnega hitrega porasta sprejemov v bolnišnico, slovensko zdravstvo tega ne bo zmoglo«. Pričakuje, da se bo število hospitalizacij v naslednjem tednu postopoma zmanjševalo, če ne bo novega nenadnega izbruha.
Preventivno testiranje
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je virus vdrl v številne domove za ostarele in se širi med najranljivejšo skupino: med oskrbovanci je 2510 okužb (skupno v drugem valu 4424), med zaposlenimi pa je aktivnih okužb 905 (skupno v drugem valu 1656). »Žalostno je dejstvo, da v domovih za starejše že več kot mesec dni velja prepoved obiskov sorodnikov in da o vplivu tega ukrepa na poslabšanje zdravja stanovalcev zaradi upada stikov in čustvenih odnosov s svojci ne govorimo,« pravi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost.
»Srebrna nit že od prvega vala epidemije nenehno opozarja vse odgovorne, da bi morali narediti več, da bi zaustavili nepotrebne okužbe in umiranja, da bi bolj pomagali zaposlenim z dodatnimi kadri in seveda boljšim nagrajevanjem, pa vendar vlada tega še ni storila,« je še zapisala. Minister za delo Janez Cigler Kralj je v četrtek direktorje domov za starejše pozval, naj zagotavljajo redno preventivno testiranje za tiste, ki delajo pri njih. Pri tem naj upoštevajo uredbo, ki takšno testiranje nalaga zdravstvenim delavcem. Sredstva bo zagotovil proračun.
Novorojenček in 101-letnikV Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so med 1. oktobrom in 15. novembrom zdravili 698 odraslih bolnikov s covidom-19, ki so bili v povprečju stari 68 let; najmlajši je bil star 20 let, najstarejši 101 leto. Pridružene boleznih jih je imelo 76 odstotkov. Na enoti za intenzivno terapijo so zdravili 124 bolnikov; najmlajši je bil star 34, najstarejši 86 let, več kot 90 odstotkov jih je imelo pridružene bolezni. Na infekcijski kliniki je bilo hospitaliziranih tudi 27 otrok, povprečna starost je bila 6,9 leta, najstarejši je bil star 17 let, najmlajši je bil novorojenček; 48 odstotkov jih je imelo pridružene bolezni.
Več bolnišnic v teh dneh kupuje antigenske teste za potrjevanje okužb s koronavirusom, ki jih bodo potrebovali tudi za vsakotedensko testiranje zdravstvenih delavcev. Stroške tovrstnih testiranj bo kril državni proračun. Cene t. i. hitrih testov na trgu so različne, znašajo od okoli pet do 30 evrov. Država se bo pridružila evropskemu skupnemu javnemu naročilu za nakup teh testov, a morajo bolnišnice same poskrbeti za zalogo, dokler testov ne dobijo od EU.
Podaljšani ukrepi
Vlada je pričakovano podaljšala nekatere protikoronske ukrepe, med drugim zaprtje nenujnih trgovin za sedem dni in ponujanje kulturnih storitev, še naprej bodo veljali tudi odloki, ki omejujejo gibanje; začasno je ustavila roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih in podaljšala obvezno namestitev razpršilnikov za razkuževanje v večstanovanjskih stavbah. In kako je z izobraževanjem, ki trenutno poteka na daljavo? Odpiranje šol in vrtcev je prioriteta, a bo šolanje moralo potekati pod strogimi ukrepi, Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravlja pogoje, ki bi jih uveljavili takrat, ko bo lahko začela delo v šoli prva triada. Ti bodo nekoliko drugačni, kot so bili v preteklosti, predlagali naj bi nošnjo mask tudi za učitelje v nižjih razredih.
Sicer pa so inšpekcijski organi v tednu od 9. do 15. novembra skupno opravili 2578 inšpekcijskih nadzorov. Izrečene so bile 104 prekrškovne sankcije v skupni vrednosti 56.400 evrov, poleg tega pa še 263 opozoril po zakonu o prekrških in 120 upravnih ukrepov, je dejala Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata. Na zunanjih javnih površinah je bilo opravljenih 712 nadzorov, izrekli so 72 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 27.200 evrov, sledi pa še 214 nadzorov večstanovanjskih stavb, pri čemer so bile izdane štiri ureditvene odločbe. Lahko na ulici pojeste sendvič? V gibanju ne smemo ničesar uživati, lahko pa se umaknemo na zeleno površino in upoštevamo pravila NIJZ, pravi Potzeva: »Ne smemo pa tega izkoriščati. Inšpektor se lahko pri tem samostojno odloči, ali bo izrekel prekršek ali ne.«
Sistem je na skrajnem robu zmogljivosti, ne smemo si dovoliti dodatnega hitrega porasta sprejemov v bolnišnico.
Še vedno se dogajajo kršitve zbiranja v zasebnih prostorih, tudi zabave. Tega je manj v primerjavi s preteklimi tedni, pravi namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak. »Policisti smo bili že tudi napadeni v posameznih primerih, ko smo posredovali.«
